Slovensko zelenjadarstvo potrebuje jasno vizijo razvoja. Vizijo, ki bo ustrezno umeščena tudi v strateški načrt skupne kmetijske politike po letu 2027 in bo povečala stopnjo samooskrbe z zelenjavo. Potrebno je sodelovanje, povezovanje. Potrebna je ozaveščenost potrošnika o pomenu lokalno pridelane zelenjave, če želimo samooskrbo z zelenjavo povečati na 50 %.

»Na slovenskem trgu je v poletnih mesecih od 35 do 40 % slovenske zelenjave. Niti paradižnik in solata ne dosežeta 50 %. Podatek o natančnem deležu slovenske zelenjave na trgu je neznanka. Izvoza praktično ni, je pa Slovenija že dolga leta odlagališče zelenjave iz tujine,« je bil na zelenjadarskem posvetu kritičen Drago Belec, predsednik Združenja pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih. »V Sloveniji tudi nimamo organizacij pridelovalcev, je le nekaj primerov, ko se majhni pridelovalci držijo enega večjih. V trgovinah so deklaracije tako majhne, da kupec potrebuje lupo, da izve, od kod je zelenjava. In čeprav imamo znanstveno-raziskovalne institucije, je premalo selekcije sort, ki bi bile konkurenčne. Imamo le nekaj avtohtonih sort solat in kapusnic. Premalo pa je prilagojenih in odpornih sort vrtnin.« Težave vidi tudi v izobraževalnem sistemu. Mladi so po končanem izobraževanju težko zaposljivi in se morajo priučiti in začeti pridobivati znanje, šele ko začnejo delati.

Slovenski trg je že vrsto let odlagališče za pridelke iz tujine.

KDAJ IN KAKO DO 50-ODSTOTNE SAMOOSKRBE Z ZELENJAVO?

Za razvoj pridelave zelenjave v Sloveniji so potrebne učinkovite in usklajene kmetijska, okoljska, gradbena in energetska politika ter stabilne razmere na trgu.

Na posvetu so bile predstavljene nizozemske novosti s področja pridelave zelenjave in tržni potenciali za pridelavo zelenjadnic. Nizozemska je za ZDA druga največja izvoznica kmetijskih pridelkov na svetu. Pridela 46 % svetovnih potreb zelenjave (vključno s travo in krompirjem). Več kot 70 % svetovnih semen vrtnin posredno ali neposredno izvira iz Nizozemske. Nizozemska je le dvakrat večja kot Slovenija in večino zelenjave, vsaj tiste za izvoz, prideluje v visokotehnoloških sodobnih rastlinjakih.

Kot je še povedal veleposlanikom Kraljevine Nizozemske v Sloveniji Johan Verboom, se je Nizozemska zavzela za podnebno nevtralnost do leta 2050. Pomeni, da zelo intenzivno delajo na trajnostnem in krožnem kmetijstvu, kar vključuje pridelavo hrane čim bliže porabnikom.

Verboom je bil presenečen, da tako zelena država, kot je Slovenija, uvaža toliko zelenjave.

NAMESTO PRIDELKA NA POSEVKIH DIVJAD

Jerica Pučko Antolin, kmetijska svetovalka specialistka za zelenjadarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica, je povedala, da si vsak kmet želi rastlinjak. Vendar je trenutno 95 % vse pridelave zelenjave na prostem. Le 25 % pridelane zelenjave pa pokrivajo tržni pridelovalci.

»Zelenjadarji se zelo dobro prilagajajo na podnebne spremembe, skrbijo za biodiverziteto, ki jo kmetijska politika tako spodbuja. Vendar imajo s tem na svojih posevkih vedno več divjadi, kot so srnjad, jelenjad, divji prašiči, golobi grivarji, nutrije, ki njihovo proizvodnjo omejujejo in zmanjšujejo. Tudi digitalizacija je v kmetijstvu zelo spodbujana. Če kdo, potem si jo želi pridelovalec zelenjave, ki ima delovno najbolj intenzivno panogo, veliko ročnega dela v dežju in soncu, sklanjanja in podobnega. Podpore v rastlinski pridelavi so za zelenjadarje najnižje, vsi razpisi pa so veliko preobsežni. Zaradi majhnosti zelenjadarji običajno izpadejo, ker ne dosegajo zadostnega števila točk ali ne izpolnjujejo pogojev, kot so na primer vodna soglasja, ki so za postavitev rastlinjaka obvezni.« Jerica Pučko Antolin je navedla še primer, ko je mlad prevzemnik s pomočjo razpisa uspel postaviti nov rastlinjak. Žal mu je kmalu toča uničila ne le folijo, tudi ves pridelek v njem, ker se rastlinjak v času neurja ni zaprl. Tako je ostal brez pridelka in brez možnosti, da bi rastlinjak saniral, razpisov za obnovo ali rekonstrukcijo rastlinjakov pa ni.

Polona Grahovac z MKGP je potrdila, da so na ministrstvu seznanjeni s tovrstno problematiko, vendar je težava v tem, da ministrstvo za finance ne dovoli tovrstnih razpisov in bo treba najti rešitve drugje.

Pridelovalcem je treba dati poštene cene za pridelke, ki bodo izračunane na podlagi tržnih kalkulacij in jim bodo zagotavljale dostojno življenje, možnost novih investicij za razvoj in s tem tudi večjo možnost za kandidiranje na razpisih.

1,4 HEKTARJA – POVPREČNA VELIKOST SLOVENSKE ZELENJADARSKE KMETIJE

V Sloveniji povprečna zelenjadarska kmetija obsega 1,4 hektarja, medtem ko so na Nizozemskem kmetije velike 50 do 100 hektarjev. Še pomembneje je, da imajo na Nizozemskem, v drugih državah EU in izven EU registriranih bistveno več aktivnih snovi za zaščito rastlin kot pri nas, na trgovskih policah pa so pridelki iz vseh teh držav. Poleg tega dr. Ana Slatnar z Biotehniške fakultete v Ljubljani poudarja, da v rastlinjakih ni mogoče pridelati vseh vrtnin. Tudi na Nizozemskem pridelujejo zelje, korenje, čebulo in druge vrtnine na prostem. »Slovenija se trži kot zelena država in takšno jo ohranjajo slovenski kmetje, ki obdelujejo in pridelujejo hrano na slovenskih tleh.«

Vsi si želimo na policah slovensko zelenjavo. A ko jo slovenski kmet pridela, so takoj tržni viški in je na trgovskih policah v akciji. Uroš Djaniš iz Mercatorja je povedal, da imajo pogodbe s posameznimi večjimi pridelovalci in da bi bilo vsekakor lažje, če bi se manjši kmetje povezali in skupaj ponujali večje količine. Poudaril je, da je potrebna večja ozaveščenost in prizadevanje, da slovenska zelenjava postane »brand«.

Matej Mertik iz podjetja Paradajz je opozoril na pomanjkanje kadra. Tudi v rastlinjakih so potrebe po različnih kadrih, ki jih je težko dobiti. In tudi v zaprtih sistemih se pridelovalci soočajo s številnimi izzivi, kot so vročinski valovi, neurja z vetrom in točo, ki povzročajo težave v pridelavi.

Pridelava tržne zelenjave v Sloveniji v letu 2022

1570 kmetijskih gospodarstev

2536 ha osnovnih površin

95 % površin na prostem

1,62 ha/KGM osnovnih površin

91.000 t skupnega pridelka zelenjadnic

59.000 t skupnega tržnega pridelka zelenjadnic

236.000 t porabljene zelenjave

170.000 t porabljene sveže zelenjave

190.000 t uvožene zelenjave, od tega uvožene 91.000 t sveže zelenjave

105 kg zelenjave je zaužil vsak Slovenec, od tega 74 kg sveže

Vir: KIS