Slovenska hladnokrvna pasma konj je najštevilčnejša pasma konj, ki jo rejci redijo pri nas. Pred 60-timi leti so pasmo poimenovali kot slovensko hladnokrvno pasmo konj. Takrat je bilo ustanovljeno žrebetišče in vzpostavljena rodovniška knjiga. Več o zgodovini in trenutnem stanju slovenske hladnokrvne pasme v nadaljevanju piše strokovna vodja Priznane rejske organizacije Združenja rejcev slovenske hladnokrvne pasme, Nataša Gorišek, univ.dipl.ing.zoot.

Slovenski hladnokrvni konj je avtohtona pasma,  ki se je v Sloveniji izoblikovala v obdobju zadnjih 80 let na osnovi avtohtone populacije konj hladnokrvnega tipa. V pasmo slovenski hladnokrvni konj je bila poimenovana leta 1964. Ker so konji primerni za vzrejo v ravninskih in hribovitih predelih se je zelo razširila. Postala je najštevilčnejša pasma konj, ki jo rejci danes redijo pri nas.

Populacija konj, ki je bila osnova za nastanek pasme, se je glede na področje vzreje med seboj precej razlikovala. V zahodnih delih so bili konji večinoma noriškega, v severovzhodni Sloveniji pa hrvaškega oziroma belgijsko-međimurskega  izvora.  V času nastanka pasme se je v populaciji izoblikovalo šest linij žrebcev. Pet linij se jen izoblikovalo po noričanih – Nero, Vulkan, Schaunitz, Diamant in Elmar, samo ena pa ima za zarodnika hrvaškega žrebca belgijsko međimurskega porekla – Nikodem. Rodovniška knjiga kobil je glede na poreklo razdeljena na A in B rodovnik ter evidenčni register. Število A kobil se povečuje, z leti pa se zmanjšuje število kobil B rodovnika.

V okviru Skupne kmetijske politike 2023-2027  so avtohtone pasme domačih živali, tudi slovenska hladnokrvna pasma konj podprti v ukrepu IRP42 Lokalne pasme in sorte.

O PASMI

Pasma je dobro prilagojena na različna okolja vzreje in zato jo lahko najdemo na področju celotne države. Reja je večinoma ekstenzivna, zato prispeva k ohranjanju kulturne krajine in biotske raznovrstnosti.

Pasma je bila v svoji preteklosti precej heterogena. Izhaja iz različnih prednikov in se vzreja v različnem okolju in pogojih reje. Z načrtno selekcijo in odbiro živali v tipu, katerega rejci slovenskega hladnokrvnega konja želijo, se je pasma v zadnjem desetletnem obdobju precej poenotila. Pridobila je na plemenitosti. Konstitucija je manj robustna kot pred časom. Izboljšal se je fundament  in izdatnost gibanja živali. Razlika v višini živali so manjše. 

Izpostaviti je treba njihov miren karakter. Skupaj z nezahtevno oskrbo, trdoživostjo in dolgoživostjo je idealen in vedno bolj zanimiv za širšo uporabo. Tradicionalno se najbolj pogosto uporablja za vožnjo vpreg. Vedno pogosteje se uporablja za ljubiteljsko jahanje, v jahalnih šolah, v terapevtske namen ter občasno še vedno za delo v gozdu in na polju. Večinoma ostaja namen reje vzreja klavnih konj in  žrebet. Slovenski hladnokrvni konj je skladen, čvrst, plemenit konj, srednjega okvirja. Predpisana višina žrebcev je 148-160 cm, višina kobil pa 146-158 cm. Zastopane so vse barve z izjemo liscev. Pozitivna lastnost pasme je čvrsta konstitucija, vztrajnost, dobro izkoriščanje krme in dobra plodnost.

ŽREBETIŠČE

Žrebetišče je imelo in še vedno ima zelo pomembno vlogo pri razvoju in ohranjanju konjereje v Sloveniji. Ustanovljeno je bilo sočasno z rodovniško knjigo v letu 1964 na posestvu Drvanja v Apaški dolini. Leta 1970 je bilo preseljeno v Logarsko dolino, jeseni 1981 pa prestavljeno v Brigo na Kočevsko. Leta 2013 se je na pobudo Priznane rejske organizacije Združenja rejcev konj slovenske hladnokrvne pasem v celoti preselilo v Gornje Ložine k družini Omerza.

S pomočjo žrebetišča se vseh 60 let njegovega obstoja vzdržuje in ohranja stalež plemenskih žrebcev. Žrebci so v javni lasti in so potrebni za doseganje zastavljenih rejskih ciljev. Njegov obstoj omogoča napredek v reji in vpliva na razvoj in oblikovanje pasem. Z načrtno odbiro se zagotavlja ohranitev vseh žrebčevskih linij in ohranja genetska pestrost v reji. Do danes je bilo skupaj vhlevljenih 751 žrebčkov noriške in slovenske hladnokrvne pasem.

Rejski program za pasmo slovenski hladnokrvni konj na celotnem območju Republike Slovenije izvaja Priznana rejska organizacija Združenje rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme, ki šteje okrog 350 članov.

PRIZNANA REJSKA ORGANIZACIJA

Izvorno rodovniško knjigo za pasmo slovenski hladnokrvni konj na celotnem območju Slovenije izvaja priznano rejsko društvo Združenje rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme. Šteje okrog 350 članov. Pod njenim okriljem se vsako leto odvijajo dogodki in rejske prireditve. To so Dan slovenskega hladnokrvnega konja, sprejem kobil v rodovnik, preizkus delovne sposobnosti, licenciranje in menjava žrebcev, odbira žrebčkov, izobraževanje za rejce, ki so vedno dobro obiskane. Skupaj s strokovno službo uspešno ohranja rejo in dosega željene cilje in napredek v kakovostni reji. Rejci aktivno sodelujejo in se vključujejo tudi v različne druge prireditve, kjer pasmo dobro promovirajo in jo uspešno predstavljajo širši javnosti. Pasma je tako vedno bolj prepoznavna in ima vedno več privržencev.

Skupno število plemenskih živali trenutno znaša 1380 živali, od tega je 1260 plemenskih kobil in 120 plemenskih žrebcev. Vsako leto se v povprečju registrira 750 žrebet. Skupno število konj slovenske hladnokrvne pasme je ocenjeno na približno 3400 živali.