Ivanka in Davorin Simončič sta s pridelavo zelenjave začela pred dobrimi 25 leti. Nekoč je bila okrog domačije le ohišnica, danes obdelujejo 11 hektarjev. Šest hektarjev je namenjenih pridelavi zelenjave, pri čemer je 1,5 hektarja pokritih površin. Trenutno poteka spravilo zelja in solate, za kar je sadike vzgojil bodoči prevzemnik Luka.

Kmetija Davorina in Ivanke Simončič leži v vasi Veliko Mraševo na obrobju Krškega polja. V bližini reke Krke, od koder še seže namakalni sistem Kalce – Naklo. S pridelavo zelenjave se ukvarjajo od leta 1998, ko je Ivanka ostala brez službe. Davorin se je izšolal za kmetijskega tehnika in je delal pri drugih. Ko sta okrog sebe gledala ravninska polja, sta se odločila, da začneta s pridelavo zelenjave za prodajo, čeprav je bilo okrog hiše le nekaj manjših njiv, od strojev pa le freza in motokultivator.

Poleg kolobarja, katerega del je pridelava ječmena, koruze, soje in letos tudi sončnic, se poslužujejo zelenega gnojenja. Pri tem se je treba odločiti, kakšno naj bo zeleno gnojenje za določeno vrtnino.

Ivanka prihaja iz velike kmetije pod Gorjanci, iz Križevcev v Prigorju, in je bila vajena dela, Davorin pa prav tako. Tako sta vsa leta trdo delala ter za delo vzgojila tudi tri otroke, ki so od majhnega pomagali na njivah in še danes je tako. Pridelke so vedno prodajali le prek posrednika in se zato bolj posvetili sami pridelavi.

POLETI PLODOVKE, JESENI ZELJE

Glavne vrtnine so bile tudi letos spomladi bučke, stročji fižol in kumare, ki so se jim poleti pridružile še paprika, melone in lubenice, jeseni pa zelje, buče hokaido ter solata. Plodovke so v glavnem v rastlinjakih in tunelih, ostale vrtnine so na prostem. V preteklih letih so imeli še spomladansko solato, ki so jo opustili, ter letos konec septembra zasadili jesensko, ki so jo začeli rezati pred nekaj dnevi.

Nekaj sadik poznih sort zelja ter jesenske solate je Luka letos prvič poskusno vzgojil sam. Če bo pridelek dober, bo tudi v prihodnje vsaj del sadik vzgojil sam. Zato že razmišljajo o ureditvi ogrevanja v enem od dveh rastlinjakov ob domačiji.

Vsako leto imajo predvsem na prostem precej površin zasajenih z zeljem, ki ga sadijo po ječmenu. Do sredine septembra so pobrali ploščato zelje. V drugi polovici septembra so začeli pobirati okroglo, predvsem belo zelje, ki so ga sadili v različnih terminih in zato pobirali vse do novembra. Zelje je treba pospraviti, ko so glave zrele, tudi če niso preveč velike, sicer glave začnejo pokati.

Nekaj časa zelje zdrži v skladiščih in hladilnicah, vendar je za prodajo svežih glav najbolje, da pride čim prej na trgovske police. Žal trgovci pogosto uvozijo zelenjavo tudi v času, ko dozori domača. Ali pa najdejo kakšen drug razlog, da pridelka ne odkupijo in mora čakati v skladišču. Večje težave zaradi organizacije odkupu nastanejo pri vrtninah, katerih skladiščenje ni možno oz. je od prodaje in pobiranja pridelka odvisna nadaljnja pridelava. Tako je treba hitro pobirati in prodati bučke, kumare in tudi druge plodovke. Nemalokrat pridelek čaka v skladiščih, trgovske police pa so celo prazne.

PRIDELKA LETOS 20 DO 30 ODSTOTKOV MANJ

Zaradi mrzle pomladi, visokih temperatur v juliju in avgustu ter padavin v septembru je pridelka letos 20 do 30 % manj. Po neurju v začetki pomladi, ko sta sneg in veter Simončičevim odkrila in poškodovala tunele, so nastalo škodo sanirali in pravočasno začeli s pridelavo. Zasadili so bučke in kumare, prvo papriko so začeli pobirati že konec maja. Zaradi neugodnega vremena pa se je letina zaključila prej kot običajno. Papriko po navadi pobirajo do prve slane v začetku novembra, letos pa so sezono zaključili vsaj tri tedne prej.

Na kmetiji Simončič je možnost zagotovitve novega delovnega mesta, saj se ukvarjajo le s pridelavo, prodajo pa prepuščajo drugim. Večino pridelkov prodajo prek posrednika, podjetja Evrosad, nekaj pa tudi na domu.

Na kmetiji Simončič so imeli vso sezono eno delovno silo več, saj je sin Luka tik pred zaključkom šolanja na Biotehniški fakulteti. Očetu je pomagal pri vseh strojnih opravilih ter tudi pri pobiranju pridelka, pri delu pa sodelujeta tudi hčera Lea in sin Marko.

Čim bolj pogosto pobiraš pridelek, več ga je, pove Davorin, Ivanka pa dodaja, da Luki zaradi trdega dela na kmetiji in tako intenzivne panoge, kot je pridelava zelenjave, ni priporočala, da si izbere poklic kmeta, vendar je vesela, da bo prevzel in nadaljeval njihovo delo. »Pridelava zelenjave je v veliki meri odvisna od vremena, najhuje pa je, ko nemočen gledaš, kako delo in pridelek uničujejo sneg, veter, vročina …« pove Ivanka.