Eden izmed ciljev ekološkega in regenerativnega kmetovanja je Carbon Farming, to je ogljikovo kmetovanje, katerega cilj je vezava in shranjevanje ogljika v tla in rastline, namesto, da se ta sprošča v ozračje. V ta namen Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 vključujejo intervencije kot so sheme za podnebje in okolje (SOPO), sheme kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPO), IRP 19 Ekološko kmetovanje in IRP 28 Dobrobit živali.  

Carbon Farming predstavlja tudi pomemben pristop v boju proti podnebnim spremembam. V praksi pri Carbon Farmingu gre za to, da kmet z določenimi praksami povečuje vsebnost organske snovi v tleh, da ta postanejo bolj rodovitna, odpornejša na sušo, boljša pri vzdrževanju vode in hrkati delujejo kot ponor ogljika. Gre za ohranitveno obdelavo tal, zeleno gnojenje, raznolike kolobarje in trajne travnike, vse to je cilj  in namen podpore, ki jo kmetje dobijo v okviru IRP 19 Ekološko kmetovanje. Namen intervencije Ekološko kmetovanje, je spodbujati kmetijska gospodarstva za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja, ki prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja nasploh.

Podpora v okviru ukrepa IRP 19 Ekološko kmetovanje se namenja za izvajanje kmetijskih praks, ki presegajo zahteve ravnanja ter standarde za dobre kmetijske in okoljske pogoje ter presegajo zadevne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter dobrobit živali.

PROJEKT CARBON FOR SOIL QUALITY

Sredi decembra je v okviru projekta Carbon for Soil Quality (C4SQ) bila organizira na mednarodna konferenca, ki je združila raziskovalce, oblikovalce politik, svetovalce in izvajalce iz različnih evropskih držav, tudi iz Slovenije. Osrednji izziv podnebnih sprememb je bil jasno izpostavljen, saj projekcije kažejo, da bi lahko številna območja južne in vzhodne Evrope do leta 2100 padla pod 1 % organskega ogljika v tleh (SOC). Tako nizke vrednosti bi močno zmanjšale rodovitnost tal, sposobnost zadrževanja vode in odpornost na ekstremne vremenske pojave. Brez pomembnega prehoda k trajnostnemu upravljanju tal in praksam ogljičnega kmetovanja bo že ohranjanje obstoječih ravni SOC predstavljalo velik podvig.

Projektni partnerji iz Slovenije (Kmetijski inštitut Slovenije), Španije, Italije, Grčije, Črne gore in Severne Makedonije so predstavili glavne rezultate projekta združene v zbirko orodij za ogljično kmetovanje (Carbon Farming Toolbox). Ta vključuje katalog referenčnih vrednosti SOC in kakovosti tal, metodologijo za analizo organskega ogljika, smernice za tovrstne prakse kmetovanja in modele poslovnega sodelovanja ter priporočila za sheme trgovanja z ogljikom (t.i. carbon credits).

POMEMBNA JE OZAVEŠČENOST O OGLJIČNEM KMEITJSTVU

Zbirka orodij ponuja pot in prve korake k rešitvam, zlasti prek kataloga referenčnih vrednosti SOC ter metodologije za analizo organskega ogljika in spremljanje kakovosti tal. Modelni pristopi so bili prilagojeni sredozemskim razmeram za oceno potenciala odvzema in hranjenja ogljika, smernice pa opisujejo ustrezne tehnike, njihove stroške, koristi in vplive na ekosistemske storitve. Kljub temu je izvajanje v veliki meri odvisno od zmožnosti kmetov za obvladovanje visokih stroškov analize tal, opreme in certificiranja. Ozaveščenost o ogljičnem kmetijstvu ostaja nizka, tradicionalne prakse, kot sta globoko oranje in sežiganje rastlinskih ostankov, pa dodatno zavirajo njegovo uveljavitev, kljub naraščajočemu zanimanju mlajših kmetov, nevladnih organizacij in raziskovalcev.

Sredozemlje je eno izmed podnebnih žarišč Evrope, ki se sooča z vse pogostejšimi sušami, ekstremno vročino in nestabilnimi vzorci padavin. Tla v regiji so pogosto plitva, degradirana in revna z organsko snovjo, kmetijski sistemi pa se spopadajo z razdrobljenostjo, opuščanjem kmetijskih zemljišč in staranjem kmetijske populacije. Carbon farming oz. ogljično kmetovanje se uveljavlja kot ključen pristop, ki ne prispeva le k izboljšanju odpornosti tal in blaženju podnebnih sprememb, temveč tudi k širšemu družbeno-ekonomskemu razvoju podeželja.