Opraševanje je temeljni proces, ki omogoča oploditev in razvoj plodov. Pri večini sadnih dreves je ta proces odvisen od delovanje žuželk opraševalcev, kot so čebele in čmrlji. Zato je ohranjanje opraševalcev in ekološka pridelava sadja, kar podpira tudi SKP 2023-2027 v okviru ukrepa IRP 19 Ekološko kmetovanje, pomembno za zdrav ekosistem in trajnostno pridelavo hrane. 

Ekološko kmetijstvo temelji na naravnih metodah pridelave brez uporabe sintetičnih pesticidov, herbicidov in umetnih gnojil in namesto tega uporablja naravna gnojila in biološko varstvo rastlin (uporaba koristnih organizmov).  Cilj ekološkega kmetovanja je ohraniti rodovitnost tal, zmanjšati onesnaževanje okolja, pridelati kakovostno hrano in ohraniti čim večjo biotsko raznovrstnost.

Opraševalci, kot so čebele, metulji in drugi insekti, so ključni za pridelavo hrane, saj omogočajo oploditev rastlin. Brez njih bi bil pridelek številnih kultur močno zmanjšan.

Kot navajata  Ana Leskovšek, univ. dipl. inž. agr., svetovalka specialistka za sadjarstvo in oljkarstvo in Davor Mrzlić, univ. dipl. inž. agr., vodja Sadjarskega centra Bilje, pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica v prispevku z naslovom Oprašitev in oploditev pri češnji, so za oprašitev sadnih dreves poleg medonosnih čebel zelo pomembni tudi divji opraševalci, to so čmrlji, čebele samotarke, muhe trepetavke, metulji, hrošči, ose in ostale žuželke.

Namen intervencije IRP 19  Ekološko kmetovanje, je spodbujati kmetijska gospodarstva za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja, ki prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, pri čemer imajo zelo pomembno vlogo medonosne čebele in divji opraševalci kot so čmrlji, čebele samotarke, muhe trepetavke, metulji, hrošči, ose in ostale žuželke.

Od 575 skupaj znanih vrst je bilo v Sloveniji v letih 2021 in 2022 preštetih 239 vrst čmrljev in čebel samotark. Divji opraševalci so pri kakovostni in množični oprašitvi cvetov v sadovnjaku z raziskavami dokazano nenadomestljivi in povečajo oprašitev tudi v nasadih, kjer je medonosna čebela zastopana v velikem številu.

V SLABEM VREMENU OPRAŠUJEJO DIVJI OPRAŠEVALCI

V optimalnih razmerah za let medonosna čebela v sadovnjaku opravi 80-85% oprašitve, ostali opraševalci pa 15-20%. Za uspešno opraševanje s pomočjo čebel je potrebnih 3-5 panjev/ha, čebele v sadovnjak pripeljemo v začetku cvetenja.

Delo divjih opraševalcev opazimo predvsem takrat, ko čebela zaradi neugodnih vremenskih razmer ne leti. Vreme, ki onemogoča let čebele je vetrovno, oblačno, hladno in deževno.

Minimalna temperatura za let medonosne čebele v mirnem in jasnem vremenu je 8 °C z letom 100-200 m, v vetrovnem in oblačnem vremenu pa 13 °C. V optimalnih pogojih (17-22 °C, sončno in mirno) čebele letijo do 4 km daleč in na dan opravijo 6-8 letov.

V Sloveniji je znanih 39 vrst čmrljev. Pri sadnih vrstah, ki cvetijo zgodaj spomladi (npr. mandelj in marelica, ameriška borovnica), lahko oprašitev v celoti opravijo že pri 3 °C aktivni čmrlji. V zgodnje spomladanskem času so vsi čmrlji, ki jih vidimo, pravzaprav zimo preživele čmrlje matice. Opazimo lahko, da letajo nizko nad tlemi in iščejo ugodno mesto za gnezdenje.

Kljub svojemu nerodnemu videzu so čmrlji pri opraševanju hitrejši od medonosne čebele, saj v enakem času obletijo 2-4 krat več cvetov, kot medonosna čebela.

Poleg letenja pri hladnejših temperaturah in v dežju, so čmrlji aktivni bolj zgodaj zjutraj kot medonosna čebela in so lahko zato bolj izpostavljeni fitofarmacevtskim sredstvom nevarnim za čebele, predvsem po zgodnje jutranjem ali nočnem škropljenju. S pravilno, odgovorno rabo FFS zato v sadovnjakih ne varujemo le medonosnih čebel, ampak tudi divje opraševalce.

Ob enem kljub hitrosti odložijo dvakrat več cvetnega prahu kot čebela. Razlog za uspešnost je v njihovi velikosti in poraščenosti z dlačicami. Čmrlji imajo daljše jezičke od čebel in lahko oprašijo tudi rastline z daljšimi medovniki.

Za opraševalce v sadovnjaku poskrbimo z gnezdišči in setvijo medonosnih rastlin po robovih sadovnjaka.