Poleg sladkih rdečih jagod je prvi spomladanski sadež prav tako sladka rdeča češnja. Kraljica vsega sadja v Goriških brdih je briška češnja, ki je nekoč rasla skoraj na vsaki domačiji. Marsikatera kmetija je bolj kot od vina živela od češenj. Danes, kljub trendu povečevanja nasadov po vsej Sloveniji, v Brdih že desetletja sadna drevesa nadomešča trta, češnja pa vseeno ostaja simbol briškega sadja.

Pridelava češenj ima bogato tradicijo po večjem delu Slovenije, višek pridelka pa je bil zaradi večje gostote dreves značilen predvsem za Primorsko, zlasti Goriška brda in Dolenjsko. Z izgradnjo južne železnice v 19. stoletju so briške češnje vozili v Celovec, Gradec, Dunaj in Prago, istrske pa predvsem v Trst. Še nekaj let po drugi svetovni vojni je bila letina češenj zelo obilna. V 50. letih so češnje iz Slovenije (Jugoslavije) z letali izvažali celo v London.

V naslednjih letih pa je zaradi kompleksne obnove sadovnjakov in vinogradov prišlo do množičnega krčenja dreves. Na Goriškem so posekali na tisoče dreves, ki so rasla ob robovih njiv in vinogradov. Po drastičnem upadu v 60. in 70. letih so si Biotehniška fakulteta v Ljubljani – Oddelek za agronomijo in Kmetijski zavod v Šempetru pri Gorici prizadevali za ponovno oživitev pridelave češenj. Po Goriškem so zbirali sorte in jih sadili v kolekcijski sadovnjak skupaj z nekaterimi tujimi sortami. Po večletnem spremljanju so priporočili sorte, ki so dale najboljše rezultate.

Cena briških češenj se giblje od 8 do 10 evrov za kilogram, odvisno od sorte. Češnje iz uvoza pa so na ljubljanskih tržnicah tudi po 15 evrov in več za kilogram.

Leta 1993 je bil ustanovljen Sadjarski center Bilje z namenom preučevanja koščičastih sadnih vrst, torej tudi sort, podlag in tehnologij pridelave češenj. Rezultat preizkušanja sort in podlag v naših razmerah je Sadni izbor za Slovenijo, ki se posodablja na štiri leta, pove dr. Valentina Usenik z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete.

Čeprav je obloženost češnjevih dreves v Brdih v začetku maja kazala, da bo letos dobra letina, je neurje s sodro, ponekod tudi s točo in močno burjo, v preteklem tednu naredilo veliko škode na zgodnjem pridelku, veliko vprašanje je, kakšna bo škoda na poznejših sortah.

Pridelava češenj se pri nas tako povečuje, prav tako pa narašča delež češenj v strukturi intenzivnih sadovnjakov. Poleg Primorske in Posavja so danes češnjevi nasadi tudi v drugih sadjarskih regijah. Trenutno je delež češenj 5,4 %, leta 1970 pa je bil 0,2 %.

Danes imamo v Sloveniji 240 hektarjev intenzivnih nasadov češenj, pred 20 leti jih je bilo 100.

NAMAKANIH LE 14 % ČEŠENJ

Pred desetimi leti je bilo namakanih 14 % češnjevih sadovnjakov, nekaj več kot 3 % pa je bilo zavarovanih s protitočno mrežo. Nekaj sodobnih nasadov z urejenim namakanjem, oroševanjem in zaščito proti toči je predvsem v Posavju.

V obeh sadjarskih centrih – Sadjarskem centru Bilje in Sadjarskem centru Maribor – preizkušajo vpliv omreževanja, imajo tudi protidežne folije, ki jih uporabljajo tudi v nekaterih zasebnih sodobnih sadovnjakih. V Sloveniji so protiinsektne mreže še v preizkušanju, saj je treba ugotoviti njihov vpliv ne le na izključevanje insektov, temveč tudi na rast dreves in razvoj plodov, pravi dr. Valentina Usenik. Dodaja, da vplivi niso le pozitivni, strošek pokrivanja in omreževanja za hektar pa lahko preseže 100.000 evrov.

PONUDBA ŠE DALEČ NE ZADOSTI POVPRAŠEVANJU

Češnja lahko prinese lep dohodek ter popestri ponudbo na sadjarski, turistični ali drugi kmetiji. Površine češnjevih nasadov se povečujejo, vendar še vedno ne zadostijo povpraševanju.

Češnjeva drevesa so manjša, v rodnost vstopijo hitreje, obiranje pa je lažje in bolj učinkovito. Plodovi so kakovostnejši – debelejši, okusnejši in bolj trpežni – kar je posledica novih sort v sadnem izboru.

Cena češenj je odvisna od zgodnosti sorte (zgodnejša je, višja je cena) in debeline plodov (debelejši so plodovi, višja je cena).

Pri načrtovanju nasada in izbiri sadilnega materiala je najpomembnejša kombinacija sorte in podlage, saj je ta pogosto ključna za dobro rast in rodnost nasada. Pri uporabi šibkih podlag, ki niso primerne za šibko rastoče in zelo rodne sorte, je nujno namakanje in redna rez dreves v nasadu. Za večino sort in leg je priporočljivo tudi prekrivanje nasadov s protidežno folijo ali protiinsektno mrežo.

Brici se že pripravljajo na 60. praznik češenj, ki bo 6. in 7. junija, ko bodo briške ženske v sodelovanju z Biotehniško fakulteto predstavile inovativno češnjevo sladico.

ŠKODLJIVCI

Izziv današnjih pridelovalcev so podnebne spremembe, ki drastično spreminjajo rastne razmere (režim vode, temperature, fenološki razvoj), pojav novih škodljivcev in bolezni ter vse strožji kriteriji glede kakovosti plodov.

Mile zime in zgodnejše cvetenje povečujejo nevarnost spomladanskih pozeb. Visoke temperature v obdobju razvoja plodov povzročajo slabšo kakovost plodov, suša zavira rast dreves in zmanjšuje kakovost plodov, obilne padavine pa povzročajo propad dreves in pokanje plodov.

Strošek ureditve nasada češenj je odvisen od ureditve sadovnjaka in se začne pri 30.000 evrih na hektar.

Pokanje in črvivost plodov zaradi plodove vinske mušice sta največji težavi pri pridelave češenj. Na Primorskem je vinska mušica prisotna od leta 2006. Gre za invazivnega škodljivca, ki napada zdrave, dozorevajoče plodove češnje. Razvoj ličink v plodovih pa povzroča gnitje in izgubo tržne vrednosti, pri močnem napadu lahko pride od 80 do 100 % izgube pridelka, pravi dr. Mojca Rot s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica.

Pridelovalec lahko v prodajo ponudi le kakovostne češnje, primerno zrele, z zelenim pecljem, primerne velikosti in brez poškodb. Škodljivci, predvsem plodova vinska mušica in marmorirana smrdljivka, povečujejo delež odpada in zmanjšujejo delež tržnih plodov, kar vpliva na ekonomiko pridelave.

Prisotnost škodljivca povečuje stroške pridelave zaradi potrebe po dodatnih ukrepih varstva (spremljanje, škropljenje, mreže, higiena nasadov) in zmanjšuje ekonomsko učinkovitost pridelave. Drugi pomemben škodljivec je marmorirana smrdljivka, proti kateri se sadjarji borijo s pastmi za množični ulov, odvračali (močljivo žveplo, kaolin …) ter kemičnim varstvom.

BOLEZNI

Poleg škodljivcev se pri češnji pojavljajo tudi številne bakterijske bolezni koščičarjev. Med njimi dr. Marko Devetak s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica omenja bakterijski ožig koščičarjev, bakterijski rak in bakterijsko pegavost.

Bakterijski ožig koščičarjev je v Evropi razširjena bolezen, ki napada predvsem mlade nasade, zlasti jeseni. Najprej začnejo odpadati listi. Ker prezimi pod lubjem, drevo propade. Za preprečevanje bakterijskih bolezni so pomembni izbira ustrezne lege in tolerantnih (odpornih) sort, odstranjevanje odpadnega listja, melioracijski ukrepi, zmerno gnojenje, rez v suhem vremenu, odstranjevanje okuženih poganjkov med zimsko rezjo ter uporaba registriranih bakrovih pripravkov v več terminih.

V BRDIH ČEŠNJEVE NASADE NADOMEŠČA TRTA

Čeprav se po statistiki češnjevi nasadi v Sloveniji povečujejo, jih je v Goriških brdih iz leta v leto manj. Mladih na kmetijah ni ali pa sadna drevesa nadomeščajo s trto.

Trta omogoča več strojnega dela, prodaja vina je lažja, saj ga je mogoče skladiščiti. Pri češnji pa je zelo veliko ročnega dela – predvsem pobiranja, prebiranja ter priprave za trg. Ob tem pa je treba češnje prodati takoj. Na kmetijah manjka tudi delovna sila.

Na vsa vprašanja in izzive, s katerimi se srečujejo briški sadjarji, povezani v Združenje sadjarjev Brda, so letos opozorili tudi na mednarodnem posvetu v okviru projekta LEADER – Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost z naslovom Češnja – sadež identitete in prihodnosti. Briški sadjarji želijo promovirati češnjo in druge sadnje vrste, ki jih pridelajo, predvsem pa želijo mladim ponuditi rešitve za številne težave, da se bodo lažje odločali prevzeti kmetijo in nadaljevati ali celo širiti pridelavo češenj.

ZDRUŽENJE SADJARJEV BRDA

Kot je povedal predsednik Združenja sadjarjev Brda Radovan Jelina, ki ima v svojih nasadih tudi češnje, je bil v Brdih nekoč organiziran odkup, ki pa ga že dolgo ni več, zato so se morali sadjarji znajti po svoje. Danes večina sadjarjev, tudi na kmetiji Jelina, prodajajo pridelek na domu in lokalnih tržnicah, tudi v sosednji Avstriji, kjer imajo v več mestih že dve desetletji dan briških češenj. Še vedno imajo v Brdih stare sorte češnjevih dreves, ki so sicer trdožive, a žal počasi usihajo, zato so nujne zasaditve novih sort. Glede obnov si sadjarji želijo, da bi dosegli državno subvencioniranje, kot ga imajo vinogradniki. Že leta pa opozarjajo na javne razpise v okviru skupne kmetijske politike, na katerih so v večini neuspešni, saj v primerjavi z živinorejci in drugimi pridelovalci ne dosegajo zadostno število točk.