Številne živali – tako poljske, divje kot tudi zaščitene – zaradi prevelike razmnoženosti vse pogosteje delajo veliko škodo na zelenjavnih posevkih. Na Kriškem polju na Gorenjskem pridelovalcem dela težave preštevilna divjad, predvsem srnjad. V zadnjih letih pa tudi ptiči, med njimi predvsem zaščitene sive vrane. Na kmetiji Petra Jarca, po domače Pr’ Markcu, je jata vran in krokarjev v nekaj dneh uničila dvohektarski posevek sadik zgodnjega zelja. Po dveh mesecih trdega dela in vloženih stroških je kmetija ostala brez pridelka in s tem brez prihodka.

»Sadike zgodnjega zelja, ki bi bile za trg zrele konec maja oz. v začetku junija, so bile na prosto presajene v začetku aprila in so se v času napada vran in krokarjev ravno prav ukoreninile,« je povedal pretresen in jezen Peter Jarc iz Križ pri Tržiču. Na približno dvohektarskem posevku nam je pokazal povsem izruvane mlade sadike. Del posevka so uničile že teden dni prej in ga je že prefrezal ter zemljišče pripravil za nove sadike. Le-te še čakajo v rastlinjaku, da bodo dovolj velike za presaditev na prosto.

Pridelovalci morajo škodo od divjadi na lovnih in nelovnih površinah prijavljati in zahtevati odškodnino.

Na kmetiji vse sadike vzgojijo sami v ogrevanem rastlinjaku, za kar na leto porabijo približno tisoč litrov kurilnega olja. Tako so vzgojili tudi vse sadike zgodnjega zelja, bilo jih je približno 60.000. Za pridelek je imel dogovorjeno prodajo z Mercatorjem in Šparom. Škoda, ki so jo naredile vrane, ni le v stroških semen, v vzgoji sadik, pripravi tal in vsemu delu, pač pa bo ob celoten prihodek, saj pridelka ne bo. »K sreči nas trgovci razumejo, predvsem v Šparu so za tovrstne težave bolj dojemljivi,« je povedal Jarc. Manj razume vse druge pristojne – nekateri so si v teh dneh prišli pogledat škodo. Le-ti bi tovrstne težave pridelovalcev morali razumeti, jih zaščiti in jim pomagati. Predvsem je pri tem mislil na svojo stanovsko organizacijo Kmetijsko gozdarsko zbornico in kmetijsko ministrstvo.

KO SO PROSTOŽIVEČE ŽIVALI BOLJ ZAŠČITENE KOT ČLOVEK

Pridelovalci imajo njive na robu strnjenih naselij, ki so običajno tudi na robu lovnih površin. To pomeni, da je boj v času, ko so v to vpete še najrazličnejše iniciative za zaščito živali, neusmiljen in so divje živali zaščitene bolj kot človek, ki prideluje hrano in od tega tudi živi, pogosto vsa družina. V Križah pa je težava še v tem, da je ob posevkih tako kmetije Pr’ Markcu kot tudi drugih pridelovalcev sprehajalna pot, v neposredni bližini pa tudi šola. In takoj, ko se na območju pojavi lovec s puško, je s strani sprehajalcev prijavljen pristojnim inšpekcijam.

Kot pravi Robert Golc, morajo kmetje sobivati z vsemi živalmi, tudi zaščitenimi. Država in pristojni pa morajo uravnavati številčnost posamezne vrste in temu ustrezno dajati odločbe o odvzemu iz narave. Sistem za povračilo škode se sicer razlikuje med škodo od divjadi na lovni površini, za katero je odškodninsko odgovorna tamkajšnja lovska družina. Na drugi strani pa so škode na nelovnih površinah, za katero je odškodninsko odgovorna država. Ker pa v obeh primerih škoda ne pokrije dejanske škode in celoten proces običajno predolgo traja, večina kmetov sploh ne prijavlja škode. To ni prav, saj potem škode niso evidentirane.

ŠKODA OCENJENA NA 80 DO 100 % UNIČENEGA PRIDELKA

Na Zavodu za gozdove so nam povedali, da je bila škoda na kmetiji Jarc v Križah prijavljena in so si jo ogledali ter jo tudi ocenili. Prvo škodo je oškodovanec opazil že 13. aprila 2026. Po ogledu je sodelavec ZGS kot pooblaščenec za ocenjevanje škode na nelovnih površinah ugotovil, da so sive vrane v celoti (torej v 100 %) izpulile sadike zelja na površini 0,44 hektarja in v 80 % na njivi velikosti 0,68 hektarja.

Prijavo drugega škodnega dogodka na eni od istih površin so prejeli pretekli teden in ugotovili, da so sive vrane ponovno povzročile škodo. Izpulile so 80 % sadik zelja na večji od navedenih njiv. Oškodovanec se je v obeh primerih strinjal s ponujeno vrednostjo odškodnine, ki je bila izračunana glede na površino, poškodovanost in ceno po uradnem ceniku. Žal pa škoda zajema dosedanjo investicijo v proizvodnjo, ne pa izgube prihodka, ki bi ga pridelovalec imel, če bi pridelek dozorel in bil prodan.

Na Zavodu za gozdove Slovenije so nam še povedali, da so o škodnem dogodku obvestili tudi lovce lovske družine (LD) Udenboršt, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter pristojno lovsko inšpekcijo. Trenutno tudi za to lovišče velja odločba za izrednem posegu v populacijo sive vrane, za katero so na ZGS pripravili strokovno mnenje. Pred oceno škode so se na terenu zbrali predstavniki MKGP, Kmetijsko-gozdarske zbornice in ZGS, oškodovanec ter lovci LD Udenboršt, ki so sicer usklajevali reševanje težav in iskali možne skupne rešitve v korist vseh udeleženih. Glede na to, da je odločba o odstrelu sive vrane že izdana, odstrel pa ni bil izveden, je vprašanje, kdaj in kako bo to izvedeno.

ZAČELO SE JE Z IZGUBO PRIDELKA IN AKCIJSKIMI CENAMI

Družina Jarčevih, Peter z ženo Jožico in tremi sinovi, obdeluje 11 hektarjev kmetijskih zemljišč, in sicer v kolobarju na osmih do devetih hektarjih pridelujejo zelenjavo. Glavni pridelki so različne sorte zelja, solat in radiči. Na leto skupaj pridelajo približno 200 ton zelenjave, ki jo prodajo v glavnem dvema večjima trgovcema, to sta Špar in Mercator. Srednji sin Martin ima največ veselja do kmetovanja in načrtuje prevzeti kmetijo. Seveda, če bo imel voljo glede na vse težave, s katerimi se srečujejo. Lansko leto so zaključili s pozitivno nulo. Letošnjo sezono so začeli slabo, saj so jim vrane in krokarji uničili načrtovanih približno 70 ton zgodnjega zelja, za katerega bi dobili nekoliko višjo ceno. Naslednji prihodek s teh njiv bo tako vsaj dva meseca kasneje od načrtovanega.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je izdalo odločbo za izredni poseg v populacijo sive vrane v času izven lovne dobe (lovna doba vrane je od 1. 8. do 28. 2.) in je začela veljati 15. aprila 2026. Odločba velja za 15 lovišč na Gorenjskem, med katerimi je tudi LD Udenboršt. Odločba velja do 31. julija 2026.

Naslednji spomladanski pridelek je solata, ki bo dozorela prve dni maja. Žal pa mu že pri prvem pridelku Mercator, ki solato odkupuje le na kos (plačilo velja za 350 do 450 gramov težko glavo solate), napoveduje nižjo ali celo akcijsko ceno. Razlog je v tem, da je trg že poln solate in je trenutna odkupna cena le okrog 0,50 evra za kos. V času od 5. do 15. maja tako že načrtujejo akcijsko prodajo domače zelenjave. To pomeni tudi nižjo odkupno ceno za pridelovalce.

SLABA ZASTOPANOST KMETOV

Peter Jarc je tudi glede tega kritičen do slabega zastopanja zbornice nasproti trgovcem in tudi varuha verige preskrbe s hrano, Branka Ravnika, ki si je škodo na kmetiji Pr’ Markcu ogledal. Žal so pridelovalci nasproti trgovcem šibkejši člen. Zato jih slednji nenehno izsiljujejo z nizkimi cenami in odpovedmi odkupa, medtem ko se jim večajo stroški embalaže in transporta do njihovih skladišč. Vedno višji so tudi stroški transporta in pridelave (seme, gnojila, energenti in drugo). Če bo šlo tako naprej, v prihodnje ne bo več pridelave zelenjave, pač pa vedno manj in mladi se ne bodo odločali za prevzem kmetij, še pove Peter Jarc.