V organizaciji LAS Loškega pogorja in partnerjev je bil v okviru projekta Jem lokalno, jem boljše v četrtek, 11. januarja 2024, posvet z naslovom javno naročanje živil za ponudnike. V Domu čebelarjev Brode pri Škoflji Loki se je zbralo 25 zainteresiranih, predvsem ponudnikov lokalnih živil, ki svoje pridelek in izdelke že ponujajo javnim zavodom oziroma bi jih želeli.

Cilj  projekt Jem lokalno, jem boljše je povečati količine in vrednosti naročil lokalno pridelane hrane v javnih ustanovah, povečati prehransko samooskrbo in pestrost lokalne ponudbe na Škofjeloškem, se bolj zdravo prehranjevati z lokalno pridelano hrano. Izdelati želijo trajnostni poslovni model kratkih prehransko oskrbovalnih verig, oblikovati vzorčne lokalne obroke za javne ustanove, saj je le-teh trenutno premalo ter pridobiti nova znanja na področju pridelave in predelave lokalnih živil. Za javne ustanove želijo razviti poslovni model z določenimi spremembami v ustaljenih postopkih, predvsem pri pripravi razpisnih dokumentacij javnih naročil in komunikaciji z lokalnimi ponudniki. Na drugi strani so lokalni ponudniki, ki imajo različne interese glede sodelovanja z javnimi ustanovami. Z razvojem poslovnih modelov, akcijskega načrta, vzorčne razpisne dokumentacije javnega naročila za prehrano in priporočil za poenotenje obrokov v javnih ustanovah želijo pripraviti temelje za poenotenje postopkov in komunikacije med lokalnimi ponudniki in javnimi ustanovami. Z namenom zagotoviti večjo in pestrejšo ponudbo lokalne hrane, ki bo usklajena s povpraševanjem javnih ustanov, so v času projekta, ki poteka od februarja 2021 do konec marca 2024 organizirali številna izobraževanja, svetovanja, oglede dobrih praks pridelave in predelave lokalnih živil. Velik poudarek je na izkustvenem učenju posameznih deležnikov kratkih prehranskih verig ter na ozaveščanju posameznih ciljnih skupin. Povečati želijo tudi pridelavo, kar podpira tudi SN SKP 2023-2027 s številnimi ukrepi za povečanje samooskrbe.

OBČINE IN ŽUPANI MORAJO PODPIRATI LOKALNI HRANO V JAVNIH ZAVODIH

Na tokratnem posvetu z naslovom Zeleno javno naročanje živil za ponudnike je Tadeja Kvas Majer iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavila zakonske podlage za javno naročanje v Sloveniji, Matej Cerovšek iz ministrstva za okolje, podnebje in energijo pa je predstavil portal javnih naročil in pripravo ponudbe. Kot primer dobre prakse je bil predstavljen primer javnega naročanja živil v občini Medvodah, kjer občina sofinancira obrok učenca oziroma otroka v vrtcu, ki presega znesek, ki ga za obrok malice sofinancira država. Tudi v občinah, ki jih pokriva LAS loškega pogorja, ki zajema območje štirih občin, in sicer Gorenja vas – Poljane, Škofja Loka, Železniki in želijo, da bi občine oziroma njihovi župani bolj spodbujali lokalno hrano v obrokih javnih ustanov. Udeleženci tokratnega posveta so bili predvsem ponudniki živil in med njimi se je razvila konstruktivna razprava kako vzpostaviti stik z javnimi zavodi in jim predstaviti svojo ponudbo.

V NEKATERIH ŠOLAH OTROCI JEDO DOMAČO MARMELADO IN DOMAČE  PIŠKOTE

V okviru projekta Jem lokalno, jem boljše so že ustvarili kratek predstavitveni video pridelave in predelave sadja in jagodičevja na kmetiji Budl z Žirovskega Vrha. Iz malin in jagod delajo sokove, sirupe in marmelado, ki jo imajo med drugim za zajtrk tudi otroci Osnovne šole Žiri. Prav tako so posneli kratek film o mletju žita v Karlovskem mlinu. Zgodovina mlina sega v leto 1621, kar pomeni, da so že obeležili 400. obletnico neprekinjenega obratovanja. V Karlovskem mlinu meljejo vsa domača slovenska žita, poleg tega pa se ukvarjajo tudi s peko piškotov in drobnega peciva. Njihove proizvode lahko najdemo na krožnikih v lokalnih osnovnih šolah in vrtcih.

KAJ JE PROJEKT JEM LOKLANO, JEM BOLJŠE?

Lokalna samooskrba s hrano – je besedna zveza, ki jo v zadnjih letih pogosto slišimo in k kateri strmimo vsi akterji na tem področju. Trenutno Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih, zato je zagotavljanje hrane lokalnemu prebivalstvu s trajnostnim izkoriščanjem domačih virov ključnega pomena. Projekt Jem lokalno, jem boljše naslavlja predvsem problematiko prenizke lokalne samooskrbe s hrano v javnih zavodih na območju Las loškega pogorja. Pet glavnih smernic za povečanje lokalne samooskrbe na škofjeloškem območju:

1. Ohranjanje obdelanosti podeželja in ohranjanje delovnih mest na podeželju: Območje občin Gorenja vas-Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri predstavlja pretežno podeželsko območje posejano s strnjenimi naselji tako v ravninskih kot v višje ležečih predelih tega območja. Obdelanost podeželja je eden ključnih dejavnikov za ohranjanje kmetijstva in prebivalcev na teh območjih. Ohranjanje kmetijske proizvodnje na podeželju pa je ključnega pomena za ohranjanje delovnih mest in posledično prebivalstva tudi na bolj odročnih predelih škofjeloškega območja. Potrebno pa je poskrbeti tudi za primerno pomladitev generacij na kmetijah in ohranjati mlade na podeželju.

2. Povečanje lokalne pridelave kmetijskih pridelkov Naravne danosti škofjeloškega območja ne omogočajo intenziviranja pridelave kmetijskih pridelkov. Imamo kmetije, ki so izrazito tržno usmerjene, na drugi strani pa veliko število manjših, samooskrbnih kmetij, ki tržne viške tržijo le občasno. Ravno slednje predstavljajo potencial za povečanje lokalne samooskrbe. Kmetije je potrebno opremiti z ustreznim znanjem o pridelavi kmetijskih pridelkov tako na področju rastlinske pridelave kot na področju reje živali.

3. Povečanje lokalne predelave kmetijskih izdelkov. Število dopolnilnih dejavnosti se je v preteklih 10 letih zelo povečalo. Na področju razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah so bile v preteklih letih izvedene številne aktivnosti, ki so kmetijam omogočile, da so začele ustvarjati dodatni zaslužek na kmetiji s pomočjo predelave lastnih pridelkov. Kmetije je tudi v prihodnje potrebno spodbujati k odpiranju novih dopolnilnih dejavnosti in ponujanju novih proizvodov na trg.

4. Povečanje kvalitete lokalnih proizvodov Škofjeloško območje ne omogoča masovne proizvodnje pridelkov in izdelkov, zato se je potrebno osredotočiti na dvig kvalitete izdelkov in to kvaliteto tudi ohranjati. Kvalitetni pridelki in izdelki lahko kmetijam dajo neko dodano vrednost, zanje pa kmetije tudi lahko pridobijo višjo odkupno ceno. Kmetije je potrebno vzpodbujati k vključevanju v sheme kakovosti in stalnemu preverjanju kvalitete proizvodov. Prioriteta v prihajajočem obdobju je, da se čimveč kmetij odloči za ekološko obliko kmetovanja – cilj pa bo lahko izpolnjen le ob primerni finančni spodbudi s strani kmetijske politike.

5. Povezovanje kmetov za skupni nastop na trgu in kratke dobavne verige. Že v primarni predelavi, ugotavljamo da je struktura kmetijskih gospodarstev z vidika tržnosti pridelave in prireje dualna. Na eni strani so to izrazito tržno usmerjene kmetije, kjer poslovne aktivnosti ciljno vodijo v doseganje čim višje dodane vrednosti, na drugi strani pa so samooskrbne kmetije, kjer so tržni viški le občasni. Malo je kmetij, ki bi lahko same zagotovile zadostno količino in raznolikost proizvodov za oskrbo posameznega javnega zavoda skozi celo leto, zato je povezovanje med kmetijami na škofjeloškem območju v prihodnje ključnega pomena. Povezane kmetije bodo ostale konkurenčne in bodo lahko zagotovile zadostne količine in raznolikost proizvodov za dobave v javne zavode. Povezovanje lahko poteka preko zadrug, skupin proizvajalcev, organizacij proizvajalcev ali preprosto na podlagi dogovora med kmetijami. Na škofjeloškem mora pomembno vlogo odigrati lokalna zadruga in povezati proizvajalce za skupen nastop na trgu. Z generacijsko prenovo in vključitvijo samooskrbnih kmetij v organizirane oblike pridelave in prireje ob upoštevanju zadružnih načel bi lahko razvili pomemben segment visoko kakovostne in raznolike hrane ter s tudi prispevali tudi k ohranjanju podeželja.

Projekt Jem lokalno, jem boljše je financiran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in državnega proračuna v okviru programa razvoja podeželja 2014 do 2020. Projekt se je začel februarja 2021 in bo trajal do konec marca 2024.