Posavje velja za eno pomembnejših sadjarskih območij v Sloveniji. Med sadovnjaki, kjer se skozi leto spreminjajo barve in vonjave, so velike in tudi nekaj manjših sadjarskih kmetij. Ena takšnih je kmetija Glas v Rožnem pri Brestanici, na kateri je pridelovati sadje način življenja. Na približno petih hektarjih pridelujejo jabolka, jagode, maline, breskve, slive, hruške, lešnike in orehe. S pridelavo se ukvarjajo več desetletij, a njihovo delo vsako leto bolj zaznamujejo vse zahtevnejše vremenske razmere, nihanje cen in visoki stroški pridelave.

V sadovnjakih kmetije Glas je mogoče zelo hitro videti razliko med nasadi, ki so jih lahko namakali, in tistimi, kjer vode ni bilo dovolj. »Ta nasad je bil namakan,« pravi Ljubo Glas, ko pokaže zelen in zdrav nasad z zadovoljivimi pridelki jabolk. Letos so dolgotrajna suša in visoke temperature v poletnih mesecih naredili svoje. Določene nasade so zalivali, a so vodo morali voziti s cisterno. V največji suši je Ljubo vodo vozil v nasad trikrat na teden in kapljično zalival približno tri ure. Drevesa niso dobila toliko vode, kot če bi deževalo, saj s kapljičnim namakanjem voda zagotovo ne doseže vseh razvejanih korenin v tleh. »V letošnji suši je bilo zalivanje nujno, če si hotel imeti vsaj nekaj pridelka in ohraniti drevo ter s tem pridelek v prihodnjem letu.«

VRTINA JE NEDOSEGLJIVA INVESTICIJA

Težava je v tem, ker v nasadih nimajo stalnega urejenega namakalnega sistema oz. ustreznega vodnega vira in bi za ureditev le-tega morali investirati v vrtino, kar pa je za kmetijo prevelika investicija. Ob vsakoletnih izgubah pridelka zaradi podnebnih sprememb, visokih stroških in nizkih cenah pridelka je to nemogoče. Problem je tudi, ker so nasadi na različnih lokacijah, eni sicer v bližini potoka, a je vseeno do njega kilometer in več, in ni enostavno urediti namakanja s pomočjo črpališča, saj povsod niti ni elektrike. Dejstvo je, da majhne kmetije ne dosežejo zadostnega števila točk in zelo pogosto izpadejo pri javnih razpisih. Tudi Glasovi so pred leti kandidirali na enem od razpisov za naložbe v kmetijsko mehanizacijo, pa jim je zmanjkala ena sama točka in na razpisu niso uspeli. Na razpise se od takrat ne prijavljajo več, pove Ljubo Glas.

SADJE OD POMLADI DO JESENI

Raznolikost sadja, ki ga na kmetiji pridelujejo od zgodnje pomladi do novembra, je njihov glavni in edini način, da so na trgu s pridelki prisotni čim dlje oz. vse leto. »Začnemo z jagodami, sledijo maline in zgodnje breskve, nato hruške, slive, lešniki in orehi ter jabolka, ki jih imamo tudi v zimskih mesecih,« pravi Ljubo Glas. Pri posameznih vrstah sadja imajo več sort, od zgodnjih do poznih, saj tako pridelek dozoreva postopoma, in ne vse naenkrat, kar pomeni tudi daljšo prisotnost na trgu.
Največji delež sadja predstavljajo jabolka. V nasadih imajo 10 sort, med drugim galo, merkur, rubens, sirius, topaz, jonagold, carjevič, pinova, idared in še kakšno, da zadovoljijo okuse različnih kupcev. Največje povpraševanje je po topazu, zato ga imajo tudi največ.

Letošnja suša in visoke temperature so zelo vplivali na pridelek jabolk. Prisotni so sončni ožigi, pridelek je drobnejši, zaradi visokih temperatur podnevi in ponoči se plodovi slabo barvajo. Vse rdeče obarvane sorte nimajo ustrezne barve, medtem ko vsi ostali parametri kažejo na hitro dozorevanje. Kupci nočejo zelenih jabolk, radi bi rdeče, in če ni rdečih, jih ne bodo kupili. Zaradi vseh vremenskih nevšečnosti bo izpad pridelka velik, veliko pridelka bo le za predelavo. V nenamakanih nasadih pridelka za svežo prodajo jabolk ni, zato se Ljubo sprašuje, ali pridelek sploh obrati in si delati stroške, saj cena industrijskih jabolk ne pokrije stroškov.

NOVI NASADI POKRITI Z MREŽO PROTI TOČI

Kljub vsem težavam, ki jih imajo pri pridelavi sadja v zadnjih letih, se Glasovi trudijo, da nasade dokaj redno obnavljajo. Vse nove nasade pokrijejo tudi z mrežo proti toči, tako imajo del jabolčnih in breskovih nasadov na skupni površini približno 1,5 hektarja zaščitenih pred točo. Predvsem pa pri obnovah sadijo odporne sorte, pri jabolkih na primer sorto sirius, ki velja za odporno sorto in je križanec med zlatim delišesom in topazom. Seveda bi si želeli imeti pokrite vse nasade, a so to zanje trenutno žal finančno nedosegljive investicije. Zato so toliko bolj ponosni na pridelek jagod, ki jih pridelujejo v tunelih in z možnostjo namakanja z dovozom vode, ko je to nujno potrebno. Jagode tako ponujajo večji del leta, od pomladi do pozne jeseni oz. do prve slane. Približno dve tretjini površin, namenjenih jagodam, zasadijo vsako leto na novo, saj mlade sadike zagotavljajo kakovosten pridelek v naslednji sezoni.

KMALU ČAS ZA PREVZEM MLAJŠE GENERACIJE

Čeprav je na kmetiji glavna panoga sadjarstvo, so samooskrbni tudi z drugimi pridelki in mesom, saj za lastno porabo pridelujejo tudi poljščine, krompir in zelenjavo ter redijo več živali. Na travnikih, tudi v nasadih, in v hlevih so ovce, prašiči, zajci in kokoši. Poleg kmetijskih zemljišč je tudi nekaj gozda. Vsa dela pa opravljajo znotraj družine. Poleg mame Lilijane in očeta Ljuba je na kmetiji sin Gašper, ki je tik pred tem, da bo prevzel kmetijo in ob pomoči staršev nadaljeval delo. Pomagajo pa tudi ostali trije otroci oz. brat in dve sestri z družinama, ki radi pridejo na kmetijo ob največjih konicah obiranja sadja. Liljana in Ljubo nikakor ne želita pritiskati na Gašperja, a vseeno upata, da bo imel dovolj motivacije in volje, da se bo kljub vsem težavam odločil za ohranitev in razvoj kmetije in sadjarstva.

Ljubo je prepričan, da bi država morala pomagati tudi majhnim kmetijam, kot je njihova. »Če ni denarja za obnovo nasadov in namakanje, je težko pričakovati, da bodo mladi želeli nadaljevati naše delo,« je prepričan.

JAGODE IN JABOLKA TUDI V ŠOLO

Pridelke prodajajo na lokalnih tržnicah, predvsem v Grosupljem in na Vrhniki, ter na priložnostnih tržnicah, po naročilu z dostavo in s prodajo na domu. Nekaj sadja prodajo tudi lokalni osnovni šoli, in sicer prek razpisov, pri katerih šola v okviru javnega naročila naredi sklop za jabolka in jagode. Iz jabolk, ki niso primerna za prodajo kot namizno sadje, pripravljajo tudi sok. Pri predelavi jabolk v sok koristijo uslugo na eni od kmetij v regiji. Pasteriziran sok polnijo v večje embalaže in prodajajo vse leto. Letos bo jabolk za predelavo veliko več kot običajno.
Kljub slabemu pridelku letos na kmetiji ostaja osnovna filozofija, da sadno drevo ne pomeni le letošnjega pridelka, zanj je treba skrbeti tako, da bo preživelo tudi naslednjo sezono. Zato je namakanje za vsakega sadjarja veliko več kot način, kako rešiti letošnja jabolka, je naložba v obstoj in prihodnost, zaključi Ljubo Glas.