Letošnja sadjarska sezona je na kmetiji Šušterič pokazala, kako zelo je uspeh pridelave odvisen od vremenskih razmer. Kljub namakanju, oroševanju, hlajenju nasadov, zaščitnim mrežam in zaščiti s kaolinskimi glinami so visoke temperature pomembno vplivale na pridelek in predvsem na obarvanost jabolk.

Sadjarstvo ima na kmetiji Šušterič dolgo tradicijo. Vojko se spominja, da je pri 16 letih pomagal očetu pri sajenju hruškovih nasadov. Prvi nasad so posadili leta 1976, drugega leta 1983. Od takratnih dveh hektarjev nasadov so z dokupom in najemom kmetijskih zemljišč nasade nenehno širili, obnavljali in posodabljali. Danes so nasadi pokriti z mrežo proti toči, opremljeni so s sodobnimi sistemi za kapljično namakanje in tudi s sistemom oroševanja, kar je mogoče nadzorovati na daljavo. Kmetija ima okoli 18 hektarjev intenzivnih nasadov, večinoma jablan, nekaj površin je namenjenih hruškam, na približno dveh hektarjih so orehi in maroni. Čeprav smo kmetijo obiskali v vrhuncu obiranja jabolk in intenzivne predelave, saj je letos veliko jabolk namenjenih predelavi, si je gospodar Vojko Šušterič vzel čas in sprehodili smo se čez večino njihovih nasadov.

NAMAKALI VSAK DAN, V VROČIH DNEH TUDI OROŠEVALI

Vodo za namakanje in oroševanje zbirajo v več zadrževalnikih, od koder jo črpajo do nasadov. Tudi v letošnji dolgotrajni suši je bilo vode dovolj, zmanjkalo jo je šele konec avgusta, ko so končno tudi v Posavju dočakali težko pričakovane padavine. Kot pravi Vojko, je bilo letos namakanje zelo intenzivno. V najbolj vročem obdobju so nasade namakali vsak dan, pri čemer je bilo za posamezen kvadratni meter dnevno zagotovljenih približno osem litrov vode. V nasadih, kjer namakanja ni bilo mogoče izvajati tako intenzivno, so bile posledice suše bistveno večje, drevesa niso v dobri kondiciji, kar se bo videlo pri pridelku v naslednjem letu. Res pa je, da namakanje ne more povsem nadomestiti naravnih razmer, predvsem takrat, ko ekstremne temperature trajajo dolgo časa. Letos so zaradi zelo visokih temperatur poleg kapljičnega namakanja drevesa tudi oroševali in tako hladili nasade in plodove. Koliko je bilo to učinkovito, ne morejo z gotovostjo trditi, saj ob oroševanem nasadu niso pustili primerljivega neoroševanega. Zagotovo pa je hlajenje koristilo plodovom, ki jih temperature nad 30 stopinj Celzija, še zlasti če te trajajo več dni, poškodujejo in vplivajo na njihovo kakovost in izgled.

ŠKODA ZARADI TOČE IN SONČNIH OŽIGOV

Za zmanjšanje vročinskega stresa so nasad škropili z glino, saj svetel nanos odbija del sončnega sevanja, zmanjšuje neposredno pripeko in vsaj delno zaščiti plodove pred ožigi. Prav tako so drevesom dodajali aminokisline za zmanjševanje stresnih vplivov.
Pomemben del zaščite predstavljajo tudi protitočne mreže. Kmetijo je letos prizadela močna toča, ki je poškodovala tudi mreže. Na mestih, kjer so bile mreže poškodovane, je toča povzročila dodatno škodo na plodovih.
Vsekakor so letos naredili vse, kar je bilo mogoče, da bi nasade in pridelek zaščitili pred vsemi vremenskimi nevšečnostmi, a je vseeno vpliv vremena na pridelek velik.

PREHITRO DOZOREVANJE IN SLABA OBARVANOST

Dolgotrajna suša in visoke temperature so zelo vplivale na debeljenje in obarvanost plodov. Nekatere sorte so zaradi dolgotrajne vročine dozorele prehitro, pri tem pa niso razvile značilne barve. Še posebej izrazito se je to pokazalo pri sorti gala. Plodovi so bili lahko že prezreli in mehki, hkrati pa premalo obarvani za prodajo. Zaradi tega je velik del pridelka končal v predelavi, po oceni Vojka Šušteriča vsaj 70 %. Podobne težave so tudi pri drugih sortah. Pri topazu je debelina plodov zaradi namakanja zadovoljiva, vendar je obarvanost slaba. Sorta bi morala biti v času našega obiska že rdeča, vendar se obarvanje zaradi visokih temperatur ni razvilo tako, kot bi se moralo. »Čeprav smo naredili v boju proti suši vse, je svoje naredila visoka temperatura,« je ena ključnih ugotovitev letošnje sezone. Tudi poznejša ohladitev ni mogla v celoti popraviti škode, ki je nastala v juliju in avgustu.

VEDNO VEČ KISA V IZVOZ V ITALIJO

Na kmetiji v zadnjih letih v povprečju pridelajo okrog 400 ton jabolk in okoli 200 ton hrušk za svežo prodajo. Letos bo tega bistveno manj, veliko več sadja bo šlo v predelavo.
Dopolnilno dejavnost predelave sadja v kis in suho sadje ima kmetija od leta 1990, ko so za ta namen ustanovili podjetje Vilja Globoko. Predelujejo v glavnem hruške in jabolka. Poleg lastnega pridelka odkupujejo sadje in vino tudi od drugih pridelovalcev. Zaradi povečanja proizvodnje so leta 2005 v celoti posodobili tehnološki postopek priprave kisa in suhega sadja ter začeli s proizvodnjo jabolčnega čipsa. Investirali so v avtomatski pakirni stroj in avtomatski lupilec.

Njihovi glavni izdelki so jabolčni, vinski, alkoholni in ekološki kis ter suho sadje, kot so hruškovi in jabolčni krhlji ter jabolčni čips.
Vse sveže sadje in izdelki imajo mesto na prodajnih policah večjih trgovskih verig, veliko pa tudi izvažajo, predvsem v Italijo. Izdelke prodajajo pod svojo blagovno znamko Vilkis in Vilko (suho sadje) ali pod trgovskimi blagovnimi znamkami.