Na ekološki kmetiji Brhanovi, ki leži na robu Brkinov na Gradišici pri Materiji, na 656 metrov nadmorske višine, se ukvarjajo z živinorejo in pridelavo zelenjave. Družino sestavljajo Bogdan z Metko in tremi otroki ter številni prostovoljci, ki prihajajo z vsega sveta. Vsi živijo z naravo, jo obdelujejo in negujejo in narava jim vrača kakovostne ekološke pridelke. Že Bogdanov oče je kmetoval na ekološki način. In tudi Bogdan je v okviru SKP 2023–2027 vključen v intervencijo IRP 19 Ekološko kmetovanje.

Ko smo prišli na domačijo, sta nas na dvorišču pozdravila dva velika psa. Bogdan je bil v skladišču, kjer je čistil še zadnji zimski por. Prostovoljec se je lotil košnje okrog gospodarskih poslopij, prostovoljka iz Belgije, po poklicu kuharica, pa želi v mesecu dni, kar bo na kmetiji, čimbolj spoznati, od kod in na kakšen način prihaja hrana.

POGLJETE VIDEO PRISPEVEK S KMETIJE BAHRANOVIH.

Bogdan in Metka imata tri otroke: 13-letnega Jonasa, 11-letnega Patrika in 9-letno Zarjo, ki jim vsakodnevno predajata svoje znanje in jih navdušujeta nad ekologijo, življenjem na kmetiji, samooskrbo, spoštovanjem do soljudi, živali in neokrnjene narave.

Bogdan nas je z nasmehom sprejel in povabil v prostor, kjer je kuhinja z veliko mizo. Le-ta zagotovo ni brez razloga tako velika. »Naše glavne vrednote so vračanje k naravi. Vsa naša zelenjava je pridelana z ljubeznijo v Brkinih in predvsem s spoštovanjem narave,« pove Bogdan. Za ekološko kmetovanje so se odločili, ker so prepričani, da se je treba vrniti k naravnim koreninam. »Tako na dolgi rok ohranjamo naravo in pridelujemo kakovostno hrano.«

EKOLOŠKO KMETOVANJE ŽE VEČ KOT DVE DESETLETJI

Tradicija kmetije Brhanovi sega najmanj do prvih najdenih pisnih virov, in sicer je to druga polovica 19. stoletja. Danes na kmetiji živijo štiri generacije. Od 2003 dalje pa ohranjajo ekološki način kmetovanja in gospodarjenja, ki deluje v sožitju z naravo.

Oče Marjan in sin Bogdan imata vsak svoj KMG-MID. A ti dve gospodarstvi domačijo Brhanovih ločujeta le na papirjih, ne pa dejansko. Skupaj sta v okviru SKP 2023–2027 obe vključeni v intervenciji IRP19 Ekološko kmetovanje in IRP 28 Dobrobit živali (DŽ-govedo). Odločili so se za trajnostno obliko kmetovanja. Ta način kmetovanja razume kmetijo kot celosten sistem, kjer se med vključenimi elementi – tla-rastline-živali-človek – ohranja ravnovesje.

Na kmetiji imajo tudi dopolnilno dejavnost predelave zelenjave. Znani so po pestu iz bazilike in različnih omakah iz paradižnika, jajčevcev in bučk.

Nahajajo se sredi vasi, kjer je stanovanjska kmečka hiša, ob njej gospodarska poslopja, hlev, drvarnica in skedenj. Na koncu vasi stoji še večji hlev in na njem tudi sončna elektrarna. Obdelujejo 150 do 200 hektarjev površin, pri čemer je pet hektarjev njiv za pridelavo različnih vrst ekološke zelenjave.

Na kmetiji je čreda krav dojilj in kokoši. Gre za ekstenzivno kmetijo, na kateri se ukvarjajo z živinorejo in pridelavo zelenjave. Domačijo obkroža sadovnjak, v katerem rastejo češnje, slive, hruške in jabolka. V zimskem času spravljajo les za zimo in drva za prodajo, saj imajo okrog 40 hektarjev gozda.

OD LETA 2012 POLEG ŽIVINOREJE TUDI PRIDELAVA ZELENJAVE

S pridelavo ekološke zelenjave so začeli leta 2012. Takrat je Bogdan, pri 23 letih spoznal, da ga delo v pisarni ne zadovoljuje in želi početi to, kar ga vleče že od otroških let – delo v naravi, gozdu, poljih, z živalmi. Začeli so z majhno njivo. Počasi so se učili – od vzgoje sadik, sajenja, pletja, iskanja rešitev za vremenske razmere, ki postajajo vse bolj nepredvidljive.

Z vključitvijo v intervencijo IRP19 Ekološko kmetovanje izvajajo naravi prijazen način kmetovanja. Tako prispevajo k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja nasploh. Svojim kupcem želijo ponuditi takšno zelenjavo, kot jo uživajo sami doma, svežo, okusno, kakovostno, ki ni bila dolgotrajno skladiščena in pripeljana od daleč.

Oče Marjan in Bogdan sta že pred leti kupovala in najemala več opuščenih kmetijskih zemljišč ter cele kmetije v vasi in okolici, a še vedno se med njihovimi parcelami najde kakšen majhen košček zemlje, ki ga lastniki ne želijo prodati, zamenjati ali dati v najem, ali pa je cena previsoka.

Bogdan je kaj hitro ugotovil, da v Brkinih pridelave zelenjave ne bo brez vode, torej namakanja in pokritih površin. Pred desetimi leti so imeli le en rastlinjak. Danes imajo tri rastlinjake, v načrtu je četrti, za katerega je zemljišče že pripravljeno. »Pokriti prostori so za pridelavo nujni, saj so podnebne spremembe tukaj in moramo se jim prilagajati. Pridelava paradižnika na prostem praktično ni več mogoča,« pravi Bogdan.

Tako kot pri zadnjem tudi pri postavitvi načrtovanega rastlinjaka v letošnjem letu računajo na razpisna sredstva v okviru SKP 2023–2027. Takoj ko bo objavljen razpis za investicije v postavitev rastlinjakov, se bo Bogdan prijavil. Upa, da bo tudi uspešen; tako kot je bil uspešen pred nekaj leti. Z novim rastlinjakom bodo imeli skupaj en hektar pokritih površin.

ZA PRIDELAVO ZELENJAVE POMEMBEN USTREZEN KOLOBAR

Brhanovi čez vse leto pridelujejo 40 do 45 vrst in sort različne zelenjave. Za 90 % vseh vrtnin posadijo sadike. Sejejo v glavnem le korenček. Posejan posevek namreč zahteva še več ročnega dela pri pletju plevela, ki hitro prerase vrtnino, zato se raje poslužujejo sajenja sadik. Ker ne uporabljajo herbicidov in drugih kemičnih sredstev, vse sadijo na folijo. Zelo skrbijo za ustrezen kolobar, zato nimajo težav s škodljivci in boleznimi.

Vse njive morajo biti ograjene z električnim pastirjem zaradi številčne divjadi, zveri in drugih gozdnih živali. Zato je velika razparceliranost dodatna težava in morajo imeti vsaj deset pastirjev.

Za zalivanje imajo vrtino. Poseben poudarek dajejo ohranjanju rodovitnosti tal z večanjem humusa in uporabo organskih gnojil, kar je načelo ekološkega kmetovanja. Gnojijo le s kakovostnim hlevskim gnojem, ki ga pridobijo na kmetiji z rejo živali. Pri sajenju upoštevajo dobre in slabe sosede vrtnin.

PRODAJA NA TRŽNICAH IN ORGANIZIRANO KONČNIM KUPCEM

Ekološka pridelava zelenjave – in s tem podpore v okviru Intervencije IRP19 Ekološko kmetovanje – je pomembna tudi z vidika naraščajočega povpraševanja po lokalnih ekoloških pridelkih. Vse to spodbuja razvoj lokalnih trgov, predstavlja tržno priložnost za pridelovalce in spodbuja k večjemu vključevanju v shemo kakovosti Ekološko kmetovanje.

Na leto naredijo do 1500 okroglih bal suhega sena.

Brhanovi zelenjavo prodajajo ob petkih in sobotah na tržnici v Kopru, ob sredah v okviru projekta Nakupujmo skupaj na tržnici Šiška v Ljubljani, prav tako pa sodelujejo z Zelenim zabojčkom v Ljubljani. Že leta prodajajo zelenjavo tudi domu upokojencev Sežana, žal pa so pred leti prekinili prodajo nekaterim šolam in vrtcem v bližini. Bogdan ne razume, da je javnim zavodom, predvsem šolam in vrtcem, lokalna hrana predraga in jo raje uvažajo iz Španije, Italije in drugod. Zato je pomembno, da se z intervencijo Ekološko kmetovanje posredno spodbuja tudi povečanje obsega tržne ekološke pridelave in predelave, kar je eden od ciljev strategije »Od vil do vilic«.

NA KMETIJI GOVEDO IN KOKOŠI

Že od nekdaj so na kmetiji redili živali, ki jim dajejo gnoj za pridelavo zelenjave. Še nedolgo nazaj so imeli tudi ovce, koze in osle, vendar so to rejo opustili zaradi praktično vsakodnevnih težav in borbe z divjimi zvermi, predvsem šakali. Ko so šakali lani novembra poklali v dveh mesecih več kot 20 koz in ovc ter pet oslov, se je Bogdan odločil, da se tega ne gre več. Čeprav je imel svoje pašne površine ograjene, za šakale in volkove ni bilo ovir, da ne bi prišli na pašnik. »Mi smo svoje živali zaščitili.

Zakaj še država ne poskrbi za svoje divje živali?« se sprašuje Bogdan, ki mu je bilo najhuje gledati napadene in poginule živali. Zato se je odločil, da bo rejo drobnice opustil in ima sedaj samo še govedo, in sicer krave dojilje. Ker želi, da so živali proste, kar je tudi zahteva intervencije IRP 28 Dobrobit živali, so vse živali v izpustu, v poletnih mesecih pa na paši. Žal pa tudi govedu ni prizaneseno, vsako leto so ob kakšnega telička zaradi napada šakalov.

Na zemljiščih je bil pogosto bager, ki je ravnal površine, da je iz treh teras nastala ena večja terasa. Treba je bilo nasuti veliko zemlje, da je danes lahko na tej površini rastlinjak ali njiva, na kateri se prideluje zelenjava.

Običajno redijo 40 do 50 krav dojilj in še enkrat toliko mlade živali ter enega plemenjaka pasme šarole. Čez zimo so v hlevu s stalnim izpustom, od konca maja oz. začetka junija, odvisno od vremena in rasti travinja, pa so na paši.

Kmetija Brhanovi je članica Združenja ekoloških kmetov Severne Primorske; SREČAJmo KRAS – Krasmeet.

Bogdan večino teličkov pri teži okrog 200 kilogramov proda za nadaljnjo rejo ali jih spita do 24 mesecev in proda za zakol. Raje jih proda za nadaljnjo rejo, saj v Brkinih ni možnosti za pridelavo koruze in žitaric, zato živali rastejo počasneje. Zaradi kraškega podnebja travnike kosi le enkrat in pripravi suho seno. S takšno krmo je bolj kakovostno tudi meso.

NA KMETIJI PROSTOVOLJCI Z VSEGA SVETA

Bogdan in Metka se že od leta 2013 ukvarjata s prostovoljstvom. Prostovoljci z vsega sveta v zameno za nastanitev in hrano med tednom delajo po pet ur na dan. Pomagajo pri sajenju, pletju, spravilu in čiščenju zelenjave, v prostem času pa se družijo in gredo na kakšen izlet.

Ekološka pridelava in intervencija IRP 19 zagotavlja visoko kakovostno in varno hrano z bogato prehransko vrednostjo in visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov. Vse to ob hkratnem kar največjem možnem zmanjšanju vseh oblik onesnaževanja.

Vsi, ki delajo na kmetiji, pa tudi družinski člani, se vsak dan zberejo ob veliki mizi v skupni kuhinji na kosilu, kjer je na mizi hrana, ki jo pridelajo. Prostovoljci so študentje, odrasli, tudi družine, veliko je izobražencev, ki želijo nekaj časa živeti z naravo, sodelovati in spoznati, kako se prideluje hrana. Pozimi jih je na kmetiji manj, v času sezone pa imajo 10 do 12 ali celo več prostovoljcev. Veliko se jih tudi vrača. »Že nekaj let prihaja 20 do 25 francoskih skavtov in takrat nas je res veliko,« pove Bogdan in prizna, da je s prostovoljstvom tudi veliko dela, predvsem koordiniranja med njimi, kar je prevzela Metka.

Včasih je treba kateremu trikrat povedati in pokazati, kako se kaj dela. Pridejo ljudje, ki nikoli niso držali motike, takšni, ki ne vedo, kako se odreže solata in da krompir ne raste na drevesu, pač pa v zemlji. Ob vsej odgovornosti pa je tudi zelo prijetno spoznavati ljudi. Veseli so vsakega, ki se prek določenih spletnih strani odloči za njihovo kmetijo.

I