Pretekli teden so ledeni možje Pankracij, Servacij in Bonifacij, ki jih ljudsko izročilo povezuje z majskimi ohladitvami, opravili svoje. Celotno Slovenijo je dosegla hladna fronta, ki je prinesla padavine, v višjih legah tudi snežinke, neurja s točo in sodro, ponekod z vetrom in burjo ter nizke temperature.

Na Dolenjskem in Posavju je neurju s točo v torek, 12. maja, naredilo veliko škode na vseh kmetijskih kulturah. Po neurju je nekatere doline pokrila še megla, območje hladnega zraka pa je ostalo v višjih legah, kar je bilo usodno za številne mlade poganjke trte, občutljivo sadje, krompir in vrtnine. Na širšem območju Posavja je toča padala debeline koruznega zrnja do lešnika (premera 8 do 25 mm) neprekinjeno več kot 20 minut. Tako debela in gosta toča naredi na zelenih poganjkih trte, ki so v tej fazi rasti zelo vodeni in krhki, nepopravljive poškodbe, pove Jernej Martinčič iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.

NEURJE SESEKLJALO MLADE POGANJKE TRTE

Toča je klestila vinograde v pasu na zahodu v občini Mokronog – Trebelno, preko vinorodne lege Malkovec, Telče, Rovišče Studenec, Raka do vasi v okolici Krškega na dolenjsko stran Čretež, Golek, Gora in posebej na štajersko stran vinorodnega Sremiča ter nadalje do vinorodnih Pišec in Bizeljskega z Orešjem. Poganjke je toča dobesedno sesekljala in skrajšala na 10-odstotno velikost. Enako se je zgodilo z listjem in vsemi nežnimi deli trte. V teh vinogradih bo potrebno dodatno skrajševanje kratkih ostankov štrcljev mladik, kar pomeni veliko dodatnih delovnih ur.

Največja skrb v teh vinogradih bo letos posvečena pridelavi novih osvetljenih in zdravih mladik, ki bodo lahko dozorele. Na takih mladikah lahko pričakujemo, da bo tudi diferenciacija rodnega nastavka vsaj 70 odstotkov uspešna. Tako bi lahko tudi v naslednjem letu pričakovali vsaj 50–60 odstotkov pridelka grozdja. K celjenju poškodovanih ran na trsih bi pripomoglo suho in toplo vreme, ki pa ga v dneh po poškodbi ni bilo.

V NEZAŠČITENIH NASADIH STOODSTOTNA ŠKODA

V Posavju je neurje s točo prizadelo vse nasade, ki niso pokriti z mrežo proti toči. Kot ocenjuje mag. Urška Cvelbar iz Kmetijsko gozdarskega zavoda (KGZ) Novo mesto, je škoda v teh nasadih stoodstotna. Neurje s točo in vetrom je bilo tako močno, da so poškodovane tudi vse obrobne, prve vrste dreves v pokritih nasadih. Glede na padavine, ki so bile v dneh po neurju in so napovedane tudi v prihodnje, bodo jabolka kvečjemu za predelavo.

Vsi ukrepi po toči so odvisni od stopnje poškodovanosti, vremenskih razmer v nadaljevanju in predvidenega časa obiranja sadja. Cvelbarjeva pridelovalcem poleg določenih ukrepov glede na poškodovanost nasadov svetuje tudi uporabo sredstva za dvig odpornosti in premagovanje stresa na osnovi alg in aminokislin. V primeru, da je toča prizadela nasad jagod med obiranjem, je treba odstraniti močno razbite plodove ter nasad poškropiti s sredstvom za varstvo rastlin. Izkušnje so pokazale, da se poškodbe od toče na trdih zelenih plodovih dobro zacelijo. Prizadeti so tudi lupinarji.

Torkovim padavinam so sledile ohladitve in temperature v kotlinah in mraziščnih legah Notranjske, Dolenjske in Gorenjske so bile od –2 do –5 stopinj Celzija, kar je povzročilo še dodatno škodo na mladih poganjkih trte, jagodah in drugem občutljivem sadju, krompirju in vrtninah.

POŠKODOVANA TUDI KORUZA, ŽITA IN VRTNINE

Na Dolenjskem so prizadete tudi poljščine in vrtnine v različnih razvojnih fazah. Med poljščinami je najbolj prizadeta koruza, ki je trenutno v razvojni fazi od dveh do petih listov. Zaradi velike regenerativne sposobnosti lahko koruza tudi po popolnem uničenju listov izgubi do 20 odstotkov pridelka, pri približno polovičnem uničenju listne mase pa je pričakovan izpad pridelka do 12 odstotkov. Teh posevkov praviloma ni smiselno preorati in ponovno sejati, saj bi to pogosto povzročilo še večje zmanjšanje pridelka, svetuje Mateja Strgulec iz KGZ Novo mesto. Žita je toča zajela v fazi cvetenja ječmena oziroma v začetku klasenja pšenice. Škode so lahko velike predvsem zaradi poleganja posevkov in odtrganih klasov. V močno poškodovanih posevkih priporočajo zeleno maso pokositi ali zmulčiti ter jo plitvo podorati.

Pridelovalce srednje poznih sort krompirja, pri katerih je bila poškodovana cima, opozarjajo na nujnost ustreznega varstva pred krompirjevo plesnijo. Poškodovana cima se lahko v naslednjih 14 dneh uspešno obraste, če ne pride do okužbe s plesnijo ali črno listno pegavostjo.

Vrtnine so bile v času neurja s točo v različnih razvojnih fazah, solata od sadike do rozete, zelje od sadik do sredine formiranja glave in škoda je zelo različna, odvisna tudi od intenzivnosti in moči vetra. Če poškodovanost ni prevelika, je treba odstraniti poškodovane dele rastlin in jih čim prej zavarovati z dovoljenimi sredstvi za varstvo rastlin.

NEURJE NA GORIŠKEM VZELO POLOVICO ZGODNJIH ČEŠENJ

Po torkovem neurju je v četrtek, 14. maja, močno neurje s točo prizadelo še posamezne dele Goriških Brd, širši del Goriške z goriškim Krasom in posamezne dele spodnje Vipavske doline. Najhuje je bilo na območju občine Šempeter – Vrtojba. Sodra debeline 10 milimetrov je padala več kot 25 minut. Območja, ki jih je zajelo neurje, je bilo ovito v belo, česar tamkajšnji prebivalci ne pomnijo. Kot je povedal Vasja Juretič iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, se je neurje zgodilo v najbolj občutljivi fazi razvoja sadja, to je v fazi dozorevanja in obiranja.

Prve češnje so pridelovalci začeli obirati v prvem tednu maja. Češnje, ki so že tako zelo občutljiv sadež in podvržene pokanju, so zelo poškodovane in bodo tako še lažji plen največjega sovražnika plodove vinske mušice. Čeprav so se vsi nadejali dobre letine češenj in drugega sadja, bo zgodnjih češenj 30 do 50 odstotkov manj. Šele pozneje, ko se bo otoplilo in glede na vreme v prihodnje, se bo videla škoda na poznih češnjah, marelicah, breskvah in ostalem sadju.

Na območju Šempetra in Vrtojbe je na poljih precej zelenjave, ki je prav tako uničena ali poškodovana. Vsa listna zelenjava in zelenjava z mehkimi plodovi, kot so bučke, je povsem uničena. Ostala zelenjava se bo sicer obrasla, vendar bodo pridelki poznejši, kar za pridelovalca pomeni izpad prihodka. Kolikšna je dejanska škoda, bo mogoče oceniti v naslednjih dneh oziroma tednih po otoplitvi in nadaljnjem razvoju rastlin.