Lombergarjevi dnevi so eden izmed osrednjih dogodkov Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, ki so tudi  letos v treh dneh, od 5. do 7. decembra 2023, na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru združili znanstvenike, strokovne delavce in kmetovalce iz vinogradniške, poljedelske in sadjarske pridelave in proizvodnje. Gre za strokovne posvete, na katerih skupaj s tujimi in domačimi strokovnjaki predstavljajo aktualne izzive, rešitve le teh in nekatere tehnološke novosti.

18. SADJARSKI POSVET

Sadjarskega posveta se je udeležil tudi državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) dr. Blaž Germšek, ki je v svojem poudaril, da se sodobno kmetijstvo in z njim tudi sadjarstvo soočata z vedno novimi izzivi: »Le-ti izhajajo iz globalizacije svetovnega gospodarstva, vpliva podnebnih sprememb in pandemij, kar povzroča motnje tako na svetovnih trgih, tudi tistih, povezanih s kmetijsko pridelavo in predelavo kmetijskih proizvodov, prav tako pa tudi na domačem trgu.« 

Sadjarstvo v Sloveniji ima dolgoletno tradicijo. Dobrih 12.000 hektarjev vseh sadovnjakov obdeluje 22.000 pridelovalcev sadja. Imamo 4.403 hektarjev intenzivnih sadovnjakov, povprečna površina pa je majhna – znaša le 1,31 hektarja. Poglavitna sadna vrsta na Slovenskem je bila in je še vedno jablana, vendar je trend pridelave jabolk že nekaj let negativen. Zadnji podatki kažejo, da so se površine intenzivnih sadovnjakov jablan prvič znižale pod 2.000 hektarjev (trenutno znašajo 1.939 hektarjev), od katerih je namakanih le 470 hektarjev, oroševalni sistem je le na 95 hektarjih, z mrežami proti toči pa je opremljenih 1239 hektarjev intenzivnih sadovnjakov jablan.

MKGP sadjarski sektor podpira tudi v okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027. Eden izmed glavnih ciljev nove skupne kmetijske politike v sektorju sadja je tudi nadaljnja krepitev organizacij proizvajalcev, saj je stopnja organiziranosti v Sloveniji še vedno šibka. Velik poudarek bo dan tudi prilagajanju na podnebne spremembe. Ob tem je dr. Germšek dodal: »V spremenjenih podnebnih razmerah predstavlja tudi pridelava jabolk vedno večji izziv, kako najti kompromis med izbiro sorte in tehnologije za doseganje dobre kakovosti pridelka in ustreznega prihodka. Nove tehnologije in preskušanje sort imajo svoje mesto tudi v raziskavah v okviru javne službe v sadjarstvu.«  

15. VINOGRADNIŠKI POSVET

Teme  15. vinogradniškega posveta so bile oskrba vinogradnih tal, vpliv suše in visokih temperatur na kakovost grozdja, ozelenitev, eko vinogradništvo, novosti pri označevanju vin, stanje zlate trsne rumenice v Sloveniji. Tretji zadnji dan Lombergarjevih dni  je bil 18. sadjarski posvet. Strokovnjaki s področja so govorili o optimizaciji pridelka jabolk, o pripravkih za blažitev termičnega in svetlobnega stresa v sadjarstvu na primeru jablan, o zakonitostih fiziološke stabilnosti pridelka, o uporabi giberelinske kisline v nasadih jablan ter o zatiranju krvave uši.