Na kmetiji Črv v zaselku Nemškarca pri Ajdovščini se ukvarjajo s sadjarstvom, vrtninarstvom in pridelavo krompirja. Nasadi so na več lokacijah, na pobočju na legah, ki ustrezajo določeni sadni vrsti, vrtnine in krompir pa so v dolini, nedaleč stran od domačije. Rajko Črv je v okviru SKP 2023–2027 s pridelavo kakija vključen v intervencijo IRP19 Ekološko kmetovanje, z ostalimi kmetijskimi površinami pa je v intervenciji INP01 Osnovna dohodkovna podpora za trajnost, za podporo praksam, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje.

POGLJETE VIDEO POSNETEK S KMETIJE RAJKA ČRVA.

Rajko Črv je od mladosti povezan s kmetijstvom. Odraščal je na kmetiji v Velikih Žabljah, po zaključenem šolanju pa se je zaposlil kot kmetijski pospeševalec v Kmetijski zadrugi Vipava, kasneje pa kot svetovalec v javni kmetijski svetovalni službi. Bil je terenski svetovalec, ki je vzpodbujal razvoj vseh kmetijskih panog, predvsem pa uvajanje pridelave češenj, marelic in breskev v sodobnih nasadih na Vipavskem. Pred več kot desetletjem se mu je ponudila priložnost, da je od družine, ki se je preselila v Italijo, kupil posestvo v velikosti devet hektarjev in kasneje še nekaj parcel. Tako danes kmetija obsega približno 12 hektarjev kmetijskih zemljišč. Na štirih hektarjih so trajni nasadi, na njivah so poljščine in vrtnine.

Kmetija Črv koristi intervencijo INP01 osnovno dohodkovno podporo za trajnost. To je plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje in so t. i. zelena komponenta za namen  ekološkega kmetovanja. Ukrep je diverzifikacija kmetijskih rastlin za preprečevanje monokultur in za površine z ekološkim pomenom, s čimer se ohranja in izboljšuje biotska raznovrstnost.

Med vrtninami ima v glavnem plodovke, paradižnik, kumare, papriko in jajčevce, več vrst zimskih radičev in krompir, ki ga vsako leto sadi na približno dveh hektarjih. V kolobarju s krompirjem so radiči in različne ozelenitve, tako da krompir na isto površino pride vsake tri leta.

Kmetija Črv ponuja sadje, vrtnine in krompir.

Pridelki in izdelki sončne Vipavske doline

VELIKO POVPRAŠEVANJE PO EKOLOŠKEM KAKIJU

Med trajnimi nasadi prevladuje kaki, ki je zasajen na treh različnih lokacijah, skupaj na 1,4 hektarja površin. Z namenom zagotavljati visokokakovostne pridelke z bogato prehransko vrednostjo in visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov se je Rajko Črv odločil za ekološko pridelavo tega sadeža. Ob hkratnem kar največjem možnem zmanjšanju vseh oblik onesnaževanja je pri pridelavi kakija to vsekakor mogoče. Kaki tudi nima nevarnih škodljivcev in prevelikih tveganj za bolezni, poleg tega je povpraševanje po ekološkem kakiju vse večje. Zato je vključen v IRP19 Ekološko kmetovanje. Edini velik izpad pridelka je bil pred štirimi leti, ko tudi večdnevno oroševanje ni zaščitilo pridelka pred zaporednimi nizkimi temperaturami v pomladnih mesecih. Zaradi mraza so bile poškodbe tudi na drevesih in je bilo treba obnoviti tudi ogrodne veje.

Na pobočju nad Ajdovščino je hektar češenj, dobrega pol hektarja marelic, 1,2 hektarja breskev in 1,3 hektarja kakija.

V času našega obiska in sprehoda skozi trajne nasade so kakijevi nasadi čudovito cveteli. A bujno cvetenje še ne pomeni, da bo obilen tudi pridelek. »Kaki po oplodnji prične odmetavati plodove, od malih do večjih, vse do obiranja. Razloga za ta pojav stroka še ni ugotovila in pojavlja se nekontrolirano na delu nasada ali posameznih drevesih. Ob prevelikem nastavku plodov je delno odmetavanje zaželjeno, v posameznih letih pa pretirano in zmanjšuje pridelek ter tudi kakovost, saj so ob bujnem odmetavanju plodovi, ki ostanejo na drevesih, predebeli in netržni,« pravi Rajko Črv. Kaki, sorte tipo je na Vipavskem prisoten že skoraj stoletje, je vsako leto roden, dobrega okusa in tudi najbolj zastopan na kmetiji.

Čudoviti cvet kakija

NAJBOLJ ZAHTEVNI VRSTI SADJA STA BRESKEV IN ČEŠNJA

Vsi koščičarji so za pridelavo zahtevni. Zaradi vremenskih razmer skoraj ne mine leto brez škod, saj so pogoste pozebe, moče, toča in druge nevšečnosti. Sadjarji se pri pridelavi breskev in češenj borijo tudi z več boleznimi in škodljivci. Da ne bi onesnaževali okolja, skušajo predvsem pri uporabi zaščitnih sredstev biti čim bolj trajnostni in okolju prijazni. V češnjevem nasadu, kjer se je obiranje zgodnjih sort začelo sredi maja, Rajko Črv poudari, da je za dobro kondicijo dreves treba skrbeti vse leto. Letošnja letina češenj bi bila odlična, če ne bi bilo toliko padavin, zaradi česar plodovi zelo pokajo. V Brdih je bila celo sodra, ki je uničila velik del pridelka.

Lepo urejen češnjev nasad na terasah je star 14 let. Drevesa rastejo na lapornatih tleh, ki so primerna za to sadno vrsto, vendar je v sušnih mesecih in še zlasti v fazi razvijanja in debeljenja plodov nujno namakanje. Res je, da je tu in tam kakšno drevo tudi odmrlo in je bilo treba posaditi novega, vendar je bilo v vseh letih lepo poskrbljeno za celoten nasad. Oblikovanje krošenj dreves je zelo pomembno in zahtevno delo, ki v rodnosti omogoča boljše izvajanje vseh agrotehničnih ukrepov, zato je Rajko Črv drevesa sprva obrezoval od prve do četrte etaže, v naslednjih letih je sledilo oblikovanje krošnje do določene višine in stranskih konstrukcijskih vej. Prav zaradi slednjega je zelo pomembno obiranje in natančnost pri tem opravilu. Obiralci češenj morajo namreč – poleg natančnega in nežnega ravnanja s plodovi – biti pozorni, da pri delu ne polomijo majhnih mladih vejic, ki so pomembne za rodnost v naslednjem letu. V nasadu je več sort češenj, ki obiranje podaljšajo do sredine junija. Vsako drevo obirajo vsaj trikrat, saj vse češnje ne dozorijo naenkrat.

Marelica kljub majhni poškodbi zaradi toče lepo dozoreva.

BREZ NAMAKANJA NE GRE

Za večino sadnih vrst in vrtnine je nujno namakanje. Suše so lahko na Vipavskem že v maju. Še najbolj potrebujejo vodo češnje, zato je nad češnjevim nasadom akumulacijsko jezero, v katerem se zbira voda, ki se jo s pomočjo črpalke spušča v cevi, ki so zakopane nekaj deset centimetrov v tleh. Na tak način je urejeno podtalno namakanje, kar pomeni, da gre voda direktno v koreninski sistem drevesa. Rajko se odloči za namakanje vsakič, ko meni, da bo tako preprečil prekinitev vegetacijskega ciklusa, kar se pri češnji ne sme zgoditi. V jezeru se zbere do 650 kubikov vode, kar je doslej vedno zadostovalo za potrebe namakanja.

Da so češnjeva drevesa dobila vsa potrebna hranila in dovolj vode predvsem v fazi debeljenja plodov, kažejo lepo zeleni, zdravi listi in za vsako sorto dovolj debeli plodovi. Voda je tista, ki zagotovi, da so češnje lepe, debele in okusne, pravi Rajko Črv. In doda, da pravilno obrezovanje, predvsem zimska rez, kaže na ustrezen nastavek za pridelek v naslednjem letu. Pomembno je tudi gnojenje, ki ga opravi glede na analizo tal.

Ko je Rajko kuharjem v šolah in vrtcih predlagal, naj otrokom ponudijo narezan medeni kaki, so ga ti z veseljem pojedli.

MARELICE ŽE DOBIVAJO SVOJO PRAVO BARVO

Nasad marelic je urejen na pobočju na nadmorski višini 280 metrov. Največja grožnja marelici je pozeba zaradi njenega zgodnjega cvetenja. Cvetenje nastopi že okrog 20. februarja, ko pogosto nastopijo zimske ohladitve in pozeba lahko vzame ves pridelek. Letos pozebe ni bilo, se pa na plodovih, ki so tik pred obiranjem, pozna toča. K sreči je toča plodove poškodovala le v tolikšni meri, da bodo marelice imele le tu in tam kakšno črno piko, kar je več ali manj le lepotna napaka na kožici.

Ker je marelic v Sloveniji malo, pridelovalci brez težav prodajo vse, kar pridelajo, tudi če so bolj drobne ali imajo kakšno zunanjo napako. Marelice tudi bolje prenašajo sušo, zato je večji problem kot pomanjkanje vode bolezen cvetna monilija in odmiranje dreves. Proti pojavu odmiranja dreves se Rajko Črv bori z več preventivnimi ukrepi, med drugim z uporabo žvepleno-apnene brozge v zimskem času, s čimer nasad razkužuje in preprečuje razvoj lesnih gliv, ki so glavni krivec za odmiranje dreves oz. pojav kapi pri drevesih.

Del mladega nasada marelic in lucerna za biotsko pestrost

Nad nasadom češenj je akumulacijsko jezero za nujno potrebno namakanje.

SOČNO VIPAVSKO SADJE

Vipavska flišna tla in klimatske razmere, vključno s sončnim in sušnim podnebjem, da jejo pridelkom pravi okus in aromo. Rajko Črv se proti podnebnim spremembam bori tako, da v nasadih skrbi za ustrezno gnojenje in na makanje. Drevesa dodatno krepi z aminokisli nami, kot so morske alge in podobno, in jih tako čim bolj pripravi na različne temperatur ne strese. Eden od ukrepov za prilagajanje podnebju, spremembam in ohranjanju biotske pestrosti v nasadih je setev trav in mulčenje. Trava je velik porabnik vlage in ko nastopi su ša in pomanjkanje vode v tleh, je zagotovo bo lje, da se trava pokosi oz. zmulči. Lucerna na primer, ki jo je letos posejal v okviru ukrepa biotske pestrosti tal, je koristna zaradi mikro bioze v tleh in dovajanja dušika, hkrati pa ima globok koreninski sistem in zrači tla.

NA VIPAVSKEM V NAČRTU NAJVEČJI NAMAKALNI SISTEM V DRŽAVI

Na Vipavskem so suše vsakoletni problem in v povprečju za več kot 30 % znižujejo količine in kakovost pridelkov, zato je namakanje nujni agrotehnični ukrep. Rajko Črv je s sodelavci že pred desetletji, ko je bilo govora o prepotrebni sanaciji zadrževalnika Vogršček in urejanju namakalnega sistema v zgornjem delu Vipavske, poudarjal, da je padavin na tem območju veliko, vendar so neustrezno razporejene. Zato jih je treba zadržati takrat, ko so. Čez leto pade na Vipavskem 1600 milimetrov padavin, julija in avgusta pa so suše. Danes je zadrževalnik Vogršček poln vode, v njem je devet milijonov kubikov vode, kar je dovolj za vso kmetijsko pridelavo na Vipavskem.

Na kmetiji Črv v spomladanskih mesecih ter vse do poletja ponujajo češnje in marelice, od sredine oktobra naprej pa kaki ter sušen kaki v krhljih. Med vrtninami so čebula, solata, bučke, paprika, kumare, paradižnik, jajčevci in krompir.

Rajko Črv: »Žal se kmetijstvo na Vipavskem opušča, domači pridelki, ki pridejo na trg, pa niso nič vredni. Na trgovske police pridejo nizkocenovni pridelki, ki izkoriščajo domačo pridelavo in ji znižujejo ceno.«

Ne glede na povedano pa se Rajko Črv tako kot vsi ostali pridelovalci strinja, da je namakanje kmetijskih zemljišč pomemben ukrep za zagotavljanje stabilne kmetijske pridelave ter izboljšanje kakovosti kmetijskih pridelkov. V to skupino spadajo tudi sistemi za protislansko zaščito, s čimer se zmanjšuje vpliv pozeb in nizkih temperatur na kmetijsko pridelavo. Zato podpirajo trenutno največji namakalni projekt v zgodovini Slovenije, pri katerem bo vodni vir zadrževalnik Vogršček zajel namakalno območje v občinah Vipava in Ajdovščina. Namakalni sistem bo izboljšal stabilnost in kakovost pridelave na 470 hektarjih v občini Vipava in na skoraj 1400 hektarjih v občini Ajdovščina. Projekti naj bi bili pripravljeni do konca leta 2025, največji namakalni sistem pa naj bi bil zgrajen do leta 2028. Investitor je Občina Ajdovščina, ki računa na sredstva v okviru razpisa intervencije IRP13 Izgradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom. Rajko Črv pri projektu vidi težavo le pri limitiranem znesku 7500 evrov po hektarju, ki po njegovem ne bo dovolj v tistem delu investicije, ki bi vodo iz zadrževalnika Vogršček s črpalkami potiskal 20 in več kilometrov skozi primarni in sekundarni vod do terciarnega razvoda. Obenem pa upa, da bodo kmetje uspešni pri razpisih, ki jih predvideva SKP 2023–2027 v okviru intervencije IRP40 Individualni namakalni sistemi in nakup namakalne opreme.

Ko nastopi suša, je trava, ki popije veliko vode, konkurenca drevesom, zato je potrebno mulčenje. Ta ukrep ustreza biotski pestrosti ter dobremu pridelku trajnega nasada.

Vsekakor bi z urejenim namakanjem in boljšo ceno pridelkov zaustavili veliko opuščanje kmetovanja na Vipavskem, čemur smo priča v zadnjih dvajsetih letih. Rajko Črv pravi, da se je reja govedi in prireja mleka v zadnjih dveh desetletjih prepolovila, pridelave vrtnin skorajda ni več, pridelava breskev pa je zaradi zmanjšanega odkupa in novega lastništva v Fructalu upadla za skoraj 70 %. Ohranjata se le pridelava češenj in marelic.

Na kmetiji Rajka Črva ob delovnih konicah sodeluje vsa družina in vso pridelano sadje in zelenjavo brez težav prodajo. V vseh teh letih si je Rajko Črv ustvaril svoje prodajne poti in pridelke prodaja predvsem v javne zavode in maloprodajne trgovine na Primorsko in Gorenjsko.

Pridelki kmetije Črv so vključeni v shemo Izbrana kakovost.

Na njivah že rastejo poletne vrtnine: paradižnik, paprika in drugo.