Letos so bile trgovske police kar dobro založene s slovenskimi jagodami in lahko smo se najedli sladkih domačih jagod. Kljub temu pa so se oz. se pojavljajo jagode iz uvoza, tudi v času, ko je domačih dovolj. Dvomljivega porekla so predvsem jagode na številnih stojnicah ob cestah.

V Sloveniji je z jagodami zasajenih približno 130 ha površin. Na grm se lahko nabere 200 do 500 g jagod, lahko tudi 700 g, kar pomeni, da je na hektar lahko 8 do 25 ton jagod. V Sloveniji tako pridelamo od 1.000 do 2.600 ton jagod, kar je odvisno od vremena in tehnologije pridelave. Ob normalnih letinah z domačo pridelavo pokrijemo približno polovico potreb po svežih jagodah. Poraba je odvisna od povpraševanja, ki od leta do leta zelo niha. Če je vreme ugodno in so jagode sladke in kakovostne, bo povpraševanje veliko večje.

200 do 300 g na grm je pridelek slabše rodne sorte, 500 do 700 g pa pridelek dobro rodne sorte. To pomeni, da je pridelek pri 40.000 sadikah na hektar od 15 do 25 ton.

VEČ KOT POLOVICA SLOVENSKIH JAGOD IZ POSAVJA

Več kot polovica vseh jagod, približno 70 hektarjev, je v Posavju. Andreja Brence, specialistka za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto, pravi, da so jagode letos rodile zelo različno. Nekateri pridelovalci bodo imeli odlično letino, drugi slabo. Ponekod se zaradi veliko dežja in vlage v zraku in v tleh, tudi v rastlinjakih, pojavljajo bolezni, na nekaterih posevkih pa težav sploh ni.

Na splošno se vsi pridelovalci soočajo s pomanjkanje delovne sile za obiranje. Zagotovo so bili letos posavski pridelovalci z jagodami prvi na trgu. Topel marec je povzročil zgodnje cvetenje in tisti, ki so tunele pokrili že januarja, so začeli jagode trgati že sredi aprila. Hladno vreme v aprilu je rast in dozorevanje nekoliko upočasnilo, ponekod celo zaustavilo, kar je bilo ugodno, da v maju niso vse jagode prišle naenkrat na trg. Tako do sedaj sploh ni bilo viškov. Pomanjkanje sonca in deževje pa je vplivalo na dozorevanje, zato so jagode manj sladke.

V Posavju bo letos pridelka od 8 do 20 ton po hektarju

V kolikor se bo deževno vreme nadaljevalo tudi v drugi polovici maja, se lahko sezona hitro zaključi zaradi bolezni. V nasprotnem primeru bo pobiranje jagod trajalo še nekaj tednov.  Bercetova ocenjuje, da bo pridelek jagod v Posavju od 8 do 20 ton po hektarju. Pridelovalci, ki so opravili ustrezne tehnološke ukrepe, predvsem natančno gnojenje, ter so v rastlinjakih zmerno zalivali, da se voda ni zadrževala v tleh, lahko dosežejo celo rekordne pridelke.

V podjetju Evrosad, kjer imajo jagode zasajene na treh hektarjih, ocenjujejo, da bo letošnji pridelek dobrih 60 ton. Jagode prodajajo v lastni trgovini v Evrosadovi tržnici v Krškem in veletrgovcem. Kot je povedala Sabina Kukovica, so s prodajo slovenskih jagod zelo zadovoljni. Menijo, da jagode iz uvoza ne vplivajo na prodajo domačega pridelka. Zadovoljni so tudi z doseženimi cenami.

5 do 6 €/kg je veleprodajna odkupna cena.

8 do 10 €/kg je maloprodajna cena jagod.

3,5 do 4 €/kg so jagode iz Hrvaške in Italije.

PRODAJA NA DOMU

V Posavju je kar nekaj pridelovalcev, ki jagode pridelujejo na več kot 10 hektarjih. Na Štajerskem pa jih je le nekaj, ki imajo hektar ali hektar in pol, vsi ostali pa imajo bistveno manjše površine z jagodami.

Večina zelenjadarjev, ki imajo prodajo na domu ali na stojnicah, ima tudi manjše posevke jagod. Večjih škod zaradi nizkih temperatur v zgodnji pomladi ni bilo, saj so jagode še dodatno pokrili z eno ali celo dvema koprenama. Res pa je, da je bila rast zaradi hladnejšega vremena in deževja ustavljena, zato se bo sezona za kakšen teden ali dva podaljšala, je povedal Andrej Soršak, specialist za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor.

Na območju okrog Ljubljane oziroma na Notranjskem so jagode šele začele zoreti. Vsi pridelovalci jih prodajajo na domu ali v manjših lokalnih trgovinah. Alenka Caf, specialistka za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana, si je v teh dneh ogledala nasade in pravi, da bo pridelek jagod dober.    

Z letošnjo letino jagod je zadovoljen tudi Kristjan Lovrec iz Gibine v Slovenskih goricah, ki jagode prideluje v sodobnemrastlinjaku, v vrečah s humusom. Kot pravi, jagode zaradi hladnejšega vremena dozorevajo nekoliko počasneje, kar lajša plasiranje pridelka na trg, da ni viškov. Njihove jagode potrošniki lahko kupijo v Hoferjevih prodajalnah. 

VLAGA JE LAHKO TEŽAVA PRI PRIDELAVI

Pridelava jagod pri nas je zelo razdrobljena, vendar tehnološko na visoki ravni. V nasadih je najbolj razširjeno pridelovanje enkrat rodnih in večkrat rodnih jagod na tleh, prekritih s črno folijo pod plastičnimi tuneli. Večina pridelovalcev je vključenih v standardno integrirano pridelavo. Pri tej tehnologiji je zelo pomembna odbira primerne lege in tipa tal, ki sta predpogoj za dober pridelek.

Brez namakanja si intenzivne ali ekstenzivne pridelave jagod ni mogoče predstavljati. Jagoda ima zelo plitev in občutljiv koreninski sistem. Tla morajo biti zračna in ustrezno vlažna. Priporočeno je sajenje v lahka, peščeno-ilovnata tla ali na grebene, s katerimi vzpostavimo želeno zračnost rastišča. Zmerno namakanje jagode je eden izmed glavnih preventivnih ukrepov, s katerim omejujemo razvoj bolezni korenin. Namakamo po predhodnem preverjanju vlažnosti tal z ročnim testom ali na osnovi meritve s tenziometrom. Pridelovalec mora gnojiti v skladu z založenostjo tal in odvzemom hranil s pridelkom.

Ne le na prostem, tudi v pokritih prostorih lahko preveč vlage povzroča plesen, ki se hitro širi in v nekaj dneh zaključi sezono.  

Obiranje ene sorte traja od 3 do 4 tedne, odvisno od vremenskih razmer. Jagode vedno obiramo v hladnejšem delu dneva. Prednost se daje zgodnjemu jutranjemu obiranju. Obiramo popolnoma rdeče obarvane plodove s približno 0,5 cm dolgim pecljem. Obrane plodove skladiščimo v ustrezno ohlajenih hladilnicah. Priporočena temperatura v navadni hladilnici je od 0 do 1 °C. Jagode so lahko tudi v hladilnicah s kontrolirano atmosfero.

Gospodarsko najnevarnejši sta glivični bolezni jagodna siva pleseninčrna pegavost jagod, ki lahko v vlažnih in zmerno toplih poletjih povzročita znaten izpad pridelka. Jagodičevje pogosto napadajo žuželke in pršice. 

Na trgovskih policah so v glavnem pakirane jagode. Letos v večini slovenske, katerih deklaracija navaja ime in priimek pridelovalca.