Društvo podeželskih žena (DPŽ) Sveti Jurij ob Ščavnici je v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije tudi letos v okviru občinskega praznika občine Sveti Jurij ob Ščavnici pripravilo državno ocenjevanje prleških kvasenic s skutinim nadevom. V peki tradicionalne prleške dobrote se je pomerilo 12 mojstric in mojster, ki jim je ocenjevalna komisija podelila osem zlatih, tri srebrne in dve bronasti priznanji.

Na severovzhodu Slovenije, na obrobju Slovenskih goric, kjer se na zahodu vinorodni griči spuščajo v dolino reke Ščavnice, rodovitna polja ob strugi pa na vzhodu počasi prehajajo v Panonsko nižino, leži Sv. Jurij ob Ščavnici. Prebivalci se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom in gostoljubni domačini z veseljem ponudijo domače dobrote in povedo kaj zanimivega v svoji pristni prleščini. Njihovo jürjovo je znano daleč po Prlekiji in tudi izven nje. Drugi del osrednje prireditve 32. občinskega praznika občine Sv. Jurij ob Ščavnici se je začel v jutranjih urah na žegnanjsko Jürjovo nedeljo. Po končani sveti maši so se na trgu začeli zbirati ljudje od vsepovsod in povezovalka Breda Žunič je napovedala začetek prireditve s streljanjem Jürovških nabijačev.

Po pozdravnem nagovoru župana občine Sv. Jurij ob Ščavnici Andreja Vrzela, nastopu domačih folkloristov, mažoretk in godbenikov je sledila razglasitev in podelitev priznanj in pokalov več športnih in drugih tekmovanj, ki so se zvrstila v okviru občinskega praznika. Tako sta Ema Lančič, predsednica DPŽ Sv. Jurij ob Ščavnici, in župan Andrej Vrzel podelila tudi priznanja vsem, ki so sodelovali na 11. državnem ocenjevanju prleških kvasenic s skutinim nadevom.

MED TRINAJSTIMI KAR OSEM ZLATIH KVASENIC

Prleška kvasenica je tradicionalna skutina pogača Prlekije in Slovenskih goric, pripravljena iz kvašenega testa iz bele moke, skute, kisle smetane in jajc, nekoč pečena v krušni peči, danes pa tudi v pečici. To enostavno, a z okusom bogato domačo jed so nekoč pripravljali ob nedeljah, praznikih in kmečkih opravilih bodisi kot glavno jed bodisi za sladico po kosilu ali obedu. Od klasičnih potic se razlikuje po tem, da ni zvita, temveč razvaljana v okroglo obliko.

Letos je na ocenjevanje jürjovške kvasenice prispelo trinajst kvasenic, ki so jih spekle članice društva podeželskih žena iz Negova, Gornje Radgone, Juršincev, domačega društva in posameznik. Prvič se je v peki kvasenice preizkusil moški Ivan Korošec, najmlajša pa je bila 17-letna Ana Jurkovič. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljale Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, Ida Mir, učiteljica kuharstva v Srednji šoli za gostinstvo in turizem,in Helena Žajdela, članica DPŽ Sv. Jurij ob Ščavnici, je ocenila zunanji videz in videz površine, barvo in videz sredice, okus podlage in nadeva ter izvirnost vseh kvasenic.

PREJEMNIKI PRIZNANJ:

Zlato priznanje: Kristina Prašnički, Lidija Reiter, Ema Lančič, Milena Benko, Majda Budja, Marta Toplak, Pepika Slekovec, Društvo gospodinj Juršinci

Srebrno priznanje: Nada Slavič, Anka Lupša, Ana Jurkovič

Bronasto priznanje: Sabina Gomzi, Ivan Korošec

Med 13 ocenjenimi kvasenicami je osem kvasenic prejelo zlato priznanje, tri so bile srebrne in dve bronasti. Najboljšo kvasenico je spekla Kristina Praščnički, ki je dosegla kar 48,8 od vseh 50 možnih točk. Vse so bile okusne, pravilne oblike in dobrega okusa, a med seboj z majhnimi razlikami. Kot je povedala Ema Lančič, so kvasenice imele različno pečeno podlago, različne so bile oblike in teksture nadevov. Kvasenica ne sme biti ne preveč zapečena, ne premalo. Nadeva mora biti ravno prav glede količine, ne sme ga biti ne preveč in ne premalo. Nadev ne sme biti pretrd in ne premehak, ker bo stekel iz podlage, kar je odvisno od same skute. Prav tako ne sme nadev odstopati od podlage.

Po podelitvi priznanj je sledila tradicionalna parada, v kateri so s svojimi starimi vozili nastopali člani društva Oldtimer Stara Gora. Druženje se je nadaljevalo še do večernih ur, saj so predstavniki domačih društev na svojih stojnicah ponujali jedi in pijače, kramarji pa najrazličnejšo blago, predvsem pa suho robo, medenjake in druge medene izdelke Medičarstva Celec in tudi sadike vrtnin zelenjadarske kmetije Maguša.