Skupna kmetijska politika 2023-2027 v okviru intervencije IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno podpira program konzorcija »Okoljsko, ekonomsko in družbeno odgovorna živinoreja«. Projekt ODEON naslavlja ključne izzive sodobne živinoreje v Sloveniji, povezane z zmanjševanjem okoljskih vplivov, izboljšanjem dobrobiti in zdravja živali, povečanjem ekonomske učinkovitosti kmetij ter prilagajanjem na podnebne spremembe.

Program združuje raziskovalne institucije, izobraževalne organizacije, javne službe, svetovalne organizacije in inovativna kmetijska gospodarstva v celovit konzorcij, katerega cilj je razvoj, testiranje in prenos inovativnih rešitev v prakso. Poseben poudarek je namenjen digitalizaciji procesov v živinoreji, uvajanju senzorjev in pametnih tehnologij, spremljanju emisij toplogrednih plinov, izboljšanju mikroklime v hlevih ter razvoju novih lastnosti za posodobitev rejskih programov. Program prispeva k razvoju trajnostnih tehnologij in praks v govedoreji, reji drobnice, prašičereji, perutninarstvu in akvakulturi ter krepil povezovanje raziskav, svetovanja in izobraževanja v okviru sistema znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS).

IRP 38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno povezuje raziskovalne ustanove, strokovnjake, svetovalce in kmete z namenom razvoja sodobnejšega in trajnostnega kmetijstva.

V okviru projekta ODEON je sredi oktobra na kmetiji Jureta Podobnika v Otaležu potekalo strokovno usposabljanje s predavanji in praktičnim prikazom delovanja napajalnega avtomata za jagnjeta: Inovativne rešitve vzreje jagnjet iz večjih gnezd s pomočjo mlečnega nadomestka in napajalnega avtomata. Usposabljanje se je začelo s predstavitvijo Konzorcija znanja ODEON, ki ga podpira IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno. Prof. dr. Marija Klopčič iz Biotehniške fakultete v Ljubljani je predstavila namen in glavne cilje projekta, projektne partnerje ter ključne aktivnosti. Poudarila je pomen sodelovanja, izmenjave znanja in prenosa dobrih praks med strokovnjaki in rejci, so sporočili iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. 

STROKOVNA PREDAVANJA O NAPAJANJU JAGNJET

Viš. pred. dr. Angela Cividini (UL BF) je predstavila prednosti in pomanjkljivosti napajanja jagnjet z mlečnimi nadomestki ter dejavnike, ki vplivajo na njihovo uspešno rejo in razvoj. Posebno pozornost je namenila inovativnim tehnologijam napajanja, ki lahko olajšajo delo rejcev in izboljšajo učinkovitost reje. Marko Bizjak, mag. inž. zoot. (UL BF), je predstavil opremo za napajanje jagnjet in kozličev, njeno delovanje ter možnosti uporabe v praksi. Poudaril je pomen ustrezne opreme za učinkovitejše napajanje in boljši nadzor nad oskrbo jagnjet. Svoje praktične izkušnje z napajanjem kozličev z mlečnim nadomestkom je predstavil tudi Nejc Višnar, nosilec kmetijskega gospodarstva in član konzorcija. Udeležencem je približal uporabo tehnologije v vsakodnevni reji ter izpostavil pomen ustreznega napajanja za rast in razvoj kozličev.

KMETIJA JURETA PODOBNIKA IN PRAKTIČNI PRIKAZ

Jure Podobnik, mladi prevzemnik kmetije v Otaležu, je predstavil delovanje in razvoj kmetije, ki leži v Idrijsko-Cerkljanskem hribovju na nadmorski višini 870 metrov. Na kmetiji redijo od 300 do 340 ovac mlečnih in mesnih pasem ter obdelujejo 47 hektarjev travnikov in pašnikov. Pomemben del kmetije predstavlja tudi gozd, saj razpolagajo s 30 hektarji. Ukvarjajo se tudi s predelavo ovčjega mleka v jogurte, sire in albuminsko skuto. V prihodnje načrtujejo povečanje predelave mleka na domu, širitev trga ter posodobitev hlevov.

Predstavitev je prikazala pomen razvoja dopolnilnih dejavnosti in premišljenega načrtovanja za uspešno gospodarjenje na hribovskih kmetijah. Osrednji del usposabljanja, ki je potekal na kmetiji Jureta Podobnika, je bil praktičen prikaz delovanja napajalnega avtomata za jagnjeta in kozliče. Udeleženci so se lahko neposredno seznanili z uporabo avtomatiziranega sistema napajanja in njegovimi prednostmi pri vsakodnevnem delu na kmetiji. Za udeležence, ki so se usposabljanja udeležili na daljavo, je bil zagotovljen tudi prenos v živo.

IZMENJAVA ZNANJ IN IZKUŠENJ

Usposabljanje se je zaključilo z razpravo, ki jo je moderirala viš. pred. dr. Angela Cividini (UL BF). Udeleženci so izmenjali mnenja in praktične izkušnje ter razpravljali o možnostih uporabe predstavljenih tehnologij v reji drobnice. Dogodek je prispeval k povezovanju strokovnega znanja in praktičnih potreb rejcev ter ponudil vpogled v sodobne rešitve, ki lahko podprejo učinkovitejšo oskrbo mladih živali in razvoj reje drobnice.