Vlaganje v inovacije, izobraževanja in prilagoditev pridelave novim razmeram je ključno za ohranitev konkurenčnosti slovenskega sadjarstva. Sadjarji in stroka razvijajo nove tehnološke ukrepe in znanje, ki jim omogočajo trajnostno in zanesljivo pridelavo jabolk.  To podpirajo tudi  intervencije IRP31 Podpora za projekte EIP, ki prispevajo k doseganju specifičnih ciljev SN 2023-2027.

V letošnjem letu je zaključen eden od tovrstnih projektov  EIP z naslovom »Tehnološke rešitve za zaščito visokokakovostnega pridelka pred negativnimi vplivi pozebe v sadovnjakih«. Projekt je potekal v obdobju od 2023 do 2025 in je združeval prizadevanja Biotehniške fakultete v Ljubljani, izbranih slovenskih sadjarskih pridelovalcev in strokovnih svetovalnih služb. Namen je bil vzpostaviti celostni in dolgoročno vzdržni model slovenske pridelave jabolk v razmerah podnebne nestabilnosti.  Osnovni cilj projekta je bil izboljšati konkurenčnost in ekonomski položaj slovenskih sadjarjev. Le-ti se zaradi spremenjenih vremenskih razmer vse pogosteje soočajo s količinsko in kakovostno izgubo pridelka ter posledično z izzivi na trgu.

Rezultat projekta je strokovni dokument Tehnološke rešitve za zaščito visokokakovostnega pridelka pred negativnimi vplivi pozebe v sadovnjakih.

VEČ KOT 700 DELOVNH UR NA TERENU

V okviru projekta je bilo izvedenih več kot 80 strokovnih obiskov pri pridelovalcih v njihovih nasadih. To je predstavljalo več kot 700 aktivnih terenskih ur v skupno 51 delovnih dneh. Izvedenih je bilo pet različnih usposabljanj za kmete, ki so vključevala predavanja, delavnice in udeležbo na strokovnih dogodkih. Prenos znanja je bil izveden več kot 60-krat preko šestih različnih metod, vključno z neposredno komunikacijo, demonstracijami in uporabo digitalnih orodij. Pomemben rezultat projekta predstavlja tudi obsežen strokovni dokument – Tehnološke rešitve za zaščito visokokakovostnega pridelka pred negativnimi vplivi pozebe v sadovnjakih. Dokument je sadjarjem prosto dostopen v tiskani obliki ter na spletu.

Vodja projekta, izr. prof. dr. Jerneja Jakopič iz Biotehniške fakultete, je poudarila pomembnost povezovanja raziskovalnega znanja in prakse. “Posebna vrednost tega projekta je, da se je njegovo izvajanje prepletlo z izjemno zahtevnim obdobjem, ko je Slovenijo prizadela spomladanska pozeba. Rešitev tako nismo razvijali v teoretičnem okolju, temveč smo jih snovali in preizkušali neposredno na terenu – v dejanskih kriznih razmerah, skupaj s slovenskimi pridelovalci. Hkrati smo s strokovnim znanjem neposredno na terenu pomagali pridelovalcev v času kriznih razmer. Zaradi tega ima projekt izjemen pomen za prihodnost slovenskega sadjarstva, saj rezultati temeljijo na konkretnih izkušnjah, znanju in preizkušenih praksah, ki jih lahko že danes prenesemo v širšo uporabo.“

Vodilni partner projekta je bila Biotehniška fakulteta v Ljubljani. Sodelujoča strokovna partnerja sta bila KGZS-Zavod NM in KGZS-Zavod MB. V projektu je sodelovalo šest slovenskih pridelovalcev (DARSAD d.o.o., Jaka Aškerc, Aleš Brodar Gorišek, Dani Gradišnik, Aleš Jerala, Primož Rojnik).

Nadaljnje vlaganje v inovacije, izobraževanja in prilagoditev pridelave novim razmeram je ključno za ohranitev konkurenčnosti slovenskega sadjarstva ter zagotavljanje prehranske varnosti Slovenije. IRP31 Podpora za projekte EIP v okviru SN 2023-2027 je tako pomemben za zmanjševanje, blažitev in prilagajanje podnebnim spremembam, zmanjševanju negativnih vplivov kmetijstva na okolje, izvajanje okoljsko učinkovite pridelave na varovanih območjih ter varovanju in spodbujanju biotske raznovrstnosti. Upravičenec je pogodbeno partnerstvo za izvedbo projekta EIP, ki ga morajo sestavljati najmanj trije partnerji. Obvezna partnerja sta kmetijsko gospodarstvo in svetovalec, kot tretji partner pa je lahko pravna ali fizična oseba, ki bo s svojim znanjem dopolnila izvedbo projekta. Stopnja podpore znaša do 100%, razen za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, kjer znaša stopnja podpore do 65 % upravičenih stroškov naložbe. Načrtovani znesek podpore znaša 300.000,00 evrov/projekt EIP.