Večje kmetije z visokimi stroški in omejenimi pogoji pridelave vedno težje konkurirajo s tujo zelenjavo, ki na naš trg prihaja po bistveno nižjih cenah. Številne majhne zelenjadarske kmetije pa svoje pridelke uspešno prodajajo na lokalnem trgu ali neposredno potrošnikom, kar jim omogoča dobro prodajo in stabilen dohodek. Ena takšnih je tudi zelenjadarska kmetija Kumer iz Trgovišča, ki prek svojega podjetja Kumer 1687 uspešno prodaja na lokalnih tržnicah in v trgovinici na kmetiji, v javnih zavodih in horeci ter tudi na trgovskih policah.

Pred nekaj leti smo v Kmečkem glasu predstavili mladega pridelovalca Jako Hanželiča, diplomiranega ortotika in protetika, ki je pustil službo in se zaposlil v novo ustanovljenem podjetju Kumer 1687, ki je nastalo na temeljih, ki sta jih zgradila in uspešno razvijala Zvonka in Vekoslav Kumer. Ko smo Jako nedavno obiskali, nam je povedal, da je bila minula letina dobra in da je s svojim delom in rezultati zadovoljen. Čeprav je bilo leto 2025 sušno, je bila letina dobra predvsem zato, ker je vse površine po potrebi namakal. »Res je, da smo do 20. junija porabili toliko vode, kot smo jo porabili celo leto 2024, vendar smo s tem rešili ves pridelek,« pove Jaka Hanželič. Nekaj manj je bilo le stročjega fižola in majhnih kumaric.

SOLATA KRISTALKA NA VOLJO 365 DNI V LETU

Odkar je Jaka Hanželič prevzel vodenje podjetja, je površine za pridelavo zelenjave skoraj podvojil. Najrazličnejšo zelenjavo danes prideluje vse leto na slabih štirih hektarjih, pri čemer je osem rastlinjakov na skupni površini pol hektarja. Jaka je ponosen, da mu uspeva vse leto pridelati solato kristalko, čeprav rastlinjakov ne ogreva. »Praktično je kristalka našim kupcem na voljo 365 dni na leto.« Takoj ko je prevzel zelenjadarsko kmetijo, si je namreč zadal, da bo imel vedno na voljo določeno solato, brez katere ni dnevnih obrokov, ob tem pa še vrtnino za prilogo, na primer krompir, fižol, špinača, in potem še zelenjavni dodatek, kot sta cvetača in brokoli ali kakšna druga zelenjava.

Jaka Hanželič: »Slovenski pridelovalci smo težko konkurenčni večjim tujim pridelovalcem, saj smo med sabo izjemno slabo povezani, obenem pa ima vsak vse svoje stroje za pridelavo, pakiranje in dostavo, kar predstavlja izjemno visoke lastne stroške, ki močno vplivajo na končno ceno.«

Vsa pridelava od januarja do decembra vključuje več kot 30 različnih vrtnin, ki so prilagojene trem različnim prodajnim potem. Prva prodajna pot je maloprodaja, v katero so vključene tržnice in samopostrežna trgovinica na kmetiji, kjer je lani prodal 55 % vsega pridelanega. Druga prodajna pot so lokalni javni zavodi, restavracije in gostilne, ki so odkupili 15 % pridelave, tretja pa je veleprodaja, ki je preteklo leto dosegla že 30 %. Tem trem prodajnim potem je prilagojena celotna infrastruktura, in sicer so rastlinjaki namenjeni predvsem pridelavi zelenjave za končne kupce oz. za maloprodajo, pridelava na prostem je namenjena veleprodaji, oboje – tako na prostem kot v rastlinjakih – pa je tudi za javne zavode in horeco, čemur Jaka pravi mala veleprodaja.

Na račun večjega povpraševanja je v zadnjih letih večal pridelovalne površine, in sicer je več solate, pora, mladega krompirja, kumaric za vlaganje in kapusnic. Rastlinjakov ne ogrevajo, saj imajo v jesenskem in zimskem času vrtnine, ki prenesejo nižje temperature.

PAKIRAN MOTOVILEC IN REZANI PETERŠILJ NA TRGOVSKIH POLICAH

Že predlani je pridelal nekaj več motovilca in peteršilja, ki ju je uspešno prodal v dve trgovski verigi. Lani je pridelavo še povečal in nabavil pakirno linijo za pripravo pakiranega motovilca in rezanega peteršilja. Prodaja je bila dobra, zato bo letos pridelavo obeh vrtnin še povečal. Jaka Hanželič je dokaj hitro našel skupni jezik s trgovci, sodelovanje je steklo, kot je bilo dogovorjeno, in tudi cena je bila za oba sprejemljiva.