Intervencija Biotično varstvo rastlin IRP 27 (SKP 2023-2027) spodbuja uporabo bioloških metod varstva rastlin namesto kemičnih sredstev ter s tem zmanjšuje vplive na okolje. Upravičenci za izvajanje teh praks prejmejo letno finančno podporo na hektar površine.

Kostanjeva šiškarica velja za najnevarnejšega škodljivca kostanja. Po več letih skoraj popolne odsotnosti škodljivca ponovno opažajo na kostanju na različnih območjih Slovenije. Kljub večjemu pojavu škodljivca je v naravi še vedno prisoten tudi parazitoid, ki je bil v Sloveniji spuščen v letih 2015 in 2016. Podpora biotičnemu varstvu rastlin prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti, varovanju opraševalcev ter izboljšanju kakovosti kmetijskih pridelkov, zato skupna kmetijska politika v okviru intervencije IRP 27 Biotično varstvo rastlin podpira uporabo koristnih organizmov.

Z intervencijo biotično varstvo rastlin Slovenija v okviru Skupne kmetijske politike 2023-2027 sledi evropskim ciljem trajnostne rabe pesticidov ter krepi okoljsko odgovorno pridelavo hrane, ki je varnejša za ljudi in naravo. Hkrati spodbuja prenos znanja in inovacij v kmetijstvu, saj morajo vključeni kmetje uporabljati strokovno podprte programe varstva rastlin in se redno usposabljati.

Kot ugotavljajo v Javni službi zdravstvenega varstva rastlin je v letu 2026 na različnih območjih Slovenije ponovno prisoten škodljivec kostanjeva šiškarica. Dr. Mojca Rot iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica je zapisala, da so večji pojav šišk opazili tako na gojenih kostanjih v nasadih in vrtovih, kot tudi na pravem kostanju v gozdnih sestojih. Stopnja napadenosti kostanja se med posameznimi lokacijami zelo razlikuje, povečini pa gre za ponoven pojav na lokacijah, kjer so prisotnost kostanjeve šiškarice v preteklosti že spremljali.

V NARAVI ŠE PRISOTEN NARAVNI SOVRAŽNIK PARAZITOID

Kljub večjemu pojavu kostanjeve šiškarice ugotavljajo, da je v naravi še vedno prisoten tudi njen parazitoid ki je bil v Sloveniji spuščen v letih 2015 in 2016 z namenom biotičnega zatiranja škodljivca. Nihanje v velikosti populacije škodljivca in parazitoida je naravni, periodični pojav in je posledica dinamičnega ravnovesja med kitajsko osico (D. kuriphilus) in njenim naravnim sovražnikom (Torymus sinensis). Padcu populacije kostanjeve šiškarice v letih 2015-2020 je sledil tudi padec populacije parazitoida, kar pojasnjuje nastalo situacijo. Vpliv na naravno ravnovesje imajo tudi spremenjene podnebne razmere in agronomske prakse, kot je npr. odstranjevanje in sežiganje odpadlega listja, ki vsebuje šiške s parazitoidom.

Zaradi specifičnega razvojnega kroga kostanjeve šiškarice, nastale situacije ni bilo mogoče napovedati, pove dr. Mojca Rot. Škodljivec namreč odlaga jajčeca v brste kostanja v poletnem obdobju (v tem primeru poleti 2025). Iz jajčec se pozno poleti razvijejo ličinke, ki prezimijo v brstih in ostanejo neopažene vse do pomladi. Tako prisotnost kostanjeve šiškarice opazijo šele spomladi, v času odganjanja brstov, ko se prezimujoče ličinke ponovno aktivirajo in se začnejo prehranjevati v brstih kostanja. Slednje povzroči nenormalno razrast rastlinskega tkiva in nastanek.

V okviru Skupne kmetijske politike (SKP) 2023–2027 je biotično varstvo rastlin pomemben ukrep za spodbujanje trajnostnega kmetovanja in zmanjševanje uporabe kemičnih fitofarmacevtskih sredstev. Intervencija IRP27Biotično varstvo rastlin podpira uporabo koristnih organizmov ter pripravkov na osnovi mikroorganizmov za zatiranje škodljivcev in bolezni rastlin, s čimer se zmanjšujejo negativni vplivi na okolje, tla in vodne vire.

RAZVOJ KOSTANJEVE ŠIŠKARICE ŠE NI ZAKLJUČEN

Prve letošnje analize vzorcev šišk kažejo, da je na nekaterih lokacijah parazitoid T. sisnensis že parazitiral kostanjevo šiškarico. Razvoj kostanjeve šiškarice v šiškah še ni zaključen, zato imajo tudi drugi naravni sovražniki še priložnost za parazitiranje. Zato v Javni službi za varstvo rastlin v tem obdobju odsvetujejo odstranjevanje šišk, tudi tam, kjer velikost dreves to omogoča, saj bi s tem odstranjevali tudi naravne sovražnike kostanjeve šiškarice.

Poleg morebitnega ponovnega vnosa parazitoida trenutno ni drugih učinkovitih in izvedljivih ukrepov za zatiranje kostanjeve šiškarice na kostanju. Strokovnjaki Javne službe zdravstvenega varstva rastlin bodo stanje na terenu še naprej redno spremljali ter o ugotovitvah sproti obveščali pridelovalce. Pridelovalcem priporočajo, da spremljajo prognostična obvestila o pojavu kostanjeve šiškarice, ki so objavljena na Agrometeorološkem portalu Slovenije. Na spletni strani Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica bodo med sezono v rubriki Varstvo rastlin objavljeni priporočeni ukrepi za preprečevanje njenega širjenja. Pridelovalci lahko za dodatne informacije kontaktirate izvajalce javne službe zdravstvenega varstva rastlin na posameznih območjih Slovenije

Vir: Dr. Mojca Rot, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica