Remediacija in sanacija tal po poplavah v letu 2023

12 oktobra, 2023
0
0

Analiza vzorcev tal in mulja po poplavah je pokazala, da je večina usedlin neonesnaženih, razen v porečjih Meže in Drave, kjer so povišane vrednosti svinca, kadmija in cinka. V tleh je veliko kovin, ki škodljivo vplivajo tudi na rastline, zato so na kmetijskem inštitutu pripravili navodila za remediacijo poplavljenih tal in kako ravnati z muljem na kmetijskih zemljiščih in vrtovih.
Kot je bilo pričakovano se je tako z vidika sedimentov kot prvotnih tal za najbolj problematično izkazalo porečje Meže. Zgornja Mežiška dolina ima izredno dolgo tradicijo rudarjenja, predelave s svincem bogate rude svinca in drugih dejavnosti, ki so povezane tako s svincem kot tudi ostalimi kovinami. Najbolj problematična onesnaževala so svinec, kadmij in cink. V vseh vzorcih sedimenta, ki so bili odvzeti v porečju Meže od Žerjava do Dravograda, so za posamezna onesnaževala bistveno presežene kritične vrednosti. Na območju Mežice in Žerjava se te vrednosti primerljive z vsebnostjo v prvotnih tleh, je pojasnila dr. Janja Turšič iz Agencije za okolje, medtem ko je na območju Prevalj in Dravograda za večino problematičnih kovin v mulju izmerjene višje vrednosti kot v prvotnih tleh.
Onesnažen sediment se je po reki Meži prenesel tudi v Dravo. Tudi tu so bile izmerjene povišane vrednosti cinka, kadmija in svinca – za nekatere kovine tudi kritična vrednost. Vendar so bile te vrednosti nižje kot v sedimentih reke Meže. Tudi v prvotnih tleh ob Dravi so vrednosti teh kovin povišane.

En travnik je bil pod vodo tri dni, drugi le nekaj ur, mulj je lahko neonesnažen ali pa je onesnažen zaradi razlitja olja v mehanični delavnici, zato je odločitev za sanacijo kmetijskega zemljišča za ohranjanje, vrnitev rodovitnosti tla in vzpostavitev kmetijske pridelave različen od posevka do posevka.

PONEKOD SO BILA TLA ONESNAŽENA ŽE PRED POPLAVAMI

Vzorčenje je bilo v mesecu avgustu po poplavah izvedeno na 21 mestih v porečju Gradaščice, Sore, Save, Pšate, Kamniške Bistrice, Krke, Meže, Drave, Savinje in Mure. Na vsakem vzorčnem mestu sta bila odvzeta dva vzorca – vzorec sedimenta oz. mulja in vzorec prvotnih tal, na katerih so bile izvedene analize vsebnosti kovin in mineralnih olj. Sedimenti v porečjih Gradaščice, Sore, Save, Pšate, Kamniške Bistrice, Krke, Savinje in Mure z vidika vsebnosti kovin in mineralnih olj so neproblematični. Na nekaterih območjih teh porečij se je izkazalo, da so bila tla onesnažena že pred poplavami. Takšna vzorčna mesta obsegajo Sneberje, Litijo in Celje.

Degradacija tal zaradi poplav ima lahko znatne gospodarske in okoljske posledice, če poplavljena polja ostanejo manj ali celo nerodovitna. Pri predvidevanju kmetijske pridelave v tej in predvsem naslednji rastni sezoni je treba upoštevati škodo na tleh. Tla v poplavah avgusta 2023 sicer niso bila poplavljena za daljše časovno obdobje, da bi nastale pomembne posledice velikega obsega. Poškodbe in degradacije tal pa se bodo odrazile v naslednjih rastnih sezonah v kolikor poplavljenih in prizadetih tal ne bodo ustrezno sanirane, zato so na Kmetijskem inštitutu Slovenije pripravili (dr. Borut Vrščaj, dr. Aleš Kolmanič, dr. Blaž Germšek s sodelavci) Ukrepe za remediacijo in sanacijo poplavljenih tal v letu 2023.

ONESNAŽEN MULJ JE TREBA ODSTRANITI S KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ

Kot je povedal dr. Borut Vrščaj iz Kmetijskega inštituta Slovenije so na inštitutu pripravili navodila za remediacijo poplavljenih tal in ravnanje z muljem na kmetijskih zemljiščih in vrtovih. Mulji in mineralna ali mineralno organska blata so lahko, ni pa nujno, onesnažena s težkimi kovinami, organskimi ali anorganskimi onesnaževali – snovmi človeškega izvora, mikrobiološki onesnaženji (fekalije, mikroorganizmi kot so koliformne bakterije) ter fitofarmacevtskimi sredstvi oziroma njihovimi aktivnimi snovmi. Kot pojasnjuje dr. Vrščaj nekatere snovi ostanejo trajne v tleh ali se počasi v mesecih ali nekaj letih v tleh razgradijo.
Zaradi različnih situacij bo potrebno obravnavati vsak primer posebej. Navodila za remediacijo so različna glede na posamezno vrsto tal. Mulj na območju porečja Meže in Drave, kjer so analize pokazale nedovoljene vsebnosti kovin, ne sme ostati na kmetijskih zemljiščih, pove dr. Vrščaj in pri tem še pojasni, da so v tleh ves čas prisotne kovine in da so kmetijske rastline in rastline, ki preprečujejo prehajanje kovin v rastlino ali pa jih akumulirajo v tkivih in z uporabo notranjih mehanizmov zmanjšajo škodljive vplive. Rastline se razlikujejo glede na to, kako tolerantne so na velike koncentracije težkih kovin. Gre za hiperakumulatorje, rastline, ki lahko prenesejo velike koncentracije težkih kovin v njihovih nadzemnih delih. Govorimo o fitoremediaciji težkih kovin v tleh. Cink je v tleh lahko tudi mikrohranilo, a ga je hitro preveč, medtem ko je kadmij, ki je spremljevalec apnenca, v tleh vedno odveč. Tako bomo ob upoštevanju, da kadmij gre v liste, na teh površinah pridelovali plodovke in ne solatnic. Vse je odvisno kakšna so tla, kakšna je pridelava, je to njiva ali travnik in ali je mulj onesnažen, je poudaril dr. Borut Vrščaj.

NEVARNIH JE PRIBLIŽNO 25 TISOČ KUBIČNIH METROV MULJA

Na novinarski konferenci 2. oktobra je generalna direktorica Tanja Bolte predstavila rezultate dodatnih analiz vzorcev mulja, ki so pokazale ali gre pri mulju za nevaren ali nenevaren odpadek. Na različnih lokacijah na Koroškem so odvzeli tudi sedem reprezentativnih vzorcev mulja, v katerih je združenih več vzorčnih mest. Analiza je kot nevaren odpadek opredelila mulj pri Gostišču Krivograd na Prevaljah in pri Kriket klubu v Mežici. V vzorcih so našli med 1200 in 1300 miligramov svinca na kilogram suhe snovi, mejna vrednost pa je tisoč. Inertni odpadek predstavlja mulj pri bencinskem servisu Petrol na Prevaljah, v Mušeniku v občini Črna na Koroškem ter pri Malgajevem spomeniku in v Dobji vasi v občini Ravne na Koroškem. Med nenevarne odpadke pa sodi mulj, vzorčen v Šentjanžu pri Dravogradu in na lokaciji Breg v Črni na Koroškem.
Na tem območju je za odlaganje nevarnih odpadkov primerno samo že delujoče odlagališče nevarnih odpadkov v lasti podjetja Tab Mežica. Z lastnikom naj bi že potekali pogovori, ali in pod kakšnimi pogoji bi bilo odlaganje tam izvedljivo. Kot je poudarila Tanja Bolte, generalna direktorica za okolje na tiskovni konferenci 2. oktobra, bodo tako nevarni kot nenevarni odpadki zagotovo ostali na območju, kjer so nastali, in jih ne bodo vozili nikamor drugam.
Med inertne odpadke sodi približno 60.000 kubičnih metrov mulja. Takšne odpadke je mogoče brez posebne obdelave varno uporabiti pri gradbenih delih, na primer za sanacijo vodotokov ali gradnjo cest. Ker bi jih do morebitne tovrstne uporabe vseeno morali nekje skladiščiti, so z Geološkim zavodom Slovenije ter ministrstvom za naravne vire in prostor kot najprimernejše začasno odlagališče izbrali Otiški vrh.
Kot je poudarila Boltetova, na območju tamkajšnjega zbirnega centra za odpadke ni podzemnih voda, vodovarstvenih območij ali drugih omejitev, kot je Natura 2000.
Za odlaganje nenevarnih odpadkov so predlagali odlagališče Zmes pri Prevaljah. Z vsemi ugotovitvami in načrti so seznanili tudi župane petih najbolj prizadetih občin.
Po besedah Boltetove so iskali lokacije na tistem širšem območju, kjer je mulj nastal. “Ne želimo ga voziti na druge lokacije po Sloveniji, saj vsi vemo, da je na tem območju več kot 500-letna tradicija rudarstva. Predvsem Mežica in Črna sta zadnjih 15 let živeli s svincem, okoljsko ministrstvo pa je izvajalo sanacijo tega območja,” je dejala.
Na kritike glede načrtovanega ravnanja z nevarnim muljem, ki prihajajo iz lokalnega okolja, je odgovorila, da so bile vrednosti svinca tam povišane že prej. Takšen mulj bi sicer lahko odpeljali tudi na sežig v tujino, ki pa stane približno 600 evrov na tono.
O načrtih se z občinami in drugimi deležniki še pogovarjajo, je poudarila. “Šele nato bi pripravili pogodbe in se dogovorili o cenah odlaganja. Sledil bi terminski načrt odvoza, najprej za nevarne odpadke,” je pojasnila. Upa, da bo okvirna časovnica odvozov znana v enem tednu. Ob tem je poudarila, da računa na kooperativnost županov, saj le skupaj lahko poiščejo ustrezne rešitve.
Poudarila je, da tokratna analiza ni podobna prejšnji, pri kateri so pristojni potrdili vsebnost težkih kovin v tleh. Zemljina, ki sestavlja tla, namreč za razliko od mulja načeloma ostaja na enem mestu oziroma je ne premeščajo.