Z namenom boljšega povezovanja lokalnih pridelovalcev in predelovalcev, zadrugami, horeca sektorjem in javnimi zavodi je bilo nedavno vzpostavljenih pet regijskih konzorcijev, eden od teh je Samooskrbna Gorenjska. Konzorcij Samooskrbna Gorenjska vključuje 120 partnerjev (lokalni proizvajalci, zadruge, Las-i, javni zavodi, horeca, občine in druge organizacije), ki želijo uskladiti ponudbo in povpraševanje, ustvariti skupno logistiko in dolgoročne povezave na svojem geografsko zakroženem območju.

Konzorcij se je oblikoval na pobudo KGZ Škofja Loka in bil v začetku letošnjega leta uspešen na javnem razpisu intervencije IRP12 Regijski pristop povezovanja lokalnih proizvodov s poudarkom na ekoloških proizvodih Skupne kmetijske politike 2023–2027. Projekt, ki je vreden 450.000 evrov, bo trajal štiri leta (2025–2029). Namen je povezovanje, ki bo prispevalo k večji usklajenosti ponudbe in povpraševanja na geografsko zaokroženem območju ter k povečanju števila tržno usmerjenih kmetijskih gospodarstev.

Konzorcij Samooskrbna Gorenjska bo vsem partnerjem nudil informacijsko, pravno in logistično podporo. Kot je povedal Mitja Vodnjov, direktor Samooskrbne Gorenjske, je cilj konzorcija povečati dostopnost izdelkov in pridelkov vseh članov na trgu, večja lokalna povezanost pri oskrbi s hrano, čim večja vključenost lokalnih proizvajalce ter ozaveščanje o prednostih lokalnih surovin. V konzorciju je že sedaj več kot 90 lokalnih proizvajalcev oz. kmetij. Predvsem pa želijo v sistemu domačih kotičkov v zadružnih trgovinah vzpostaviti širšo mrežo dobaviteljev.

POVEZANOST ŽE OBSTOJEČIH SKLADIŠČ ZADRUG

Prvi korak projekta Regijski pristop povezovanja lokalnih proizvodov s poudarkom na ekoloških proizvodih je uskladiti ponudbo in povpraševanje ter še bolj povezati kmete, ki so že povezani v zadrugah KGZ Škofja Loka, KGZ Sloga in KGZ Sava in oskrbujejo domače kotičke v njihovih maloprodajnih trgovinah. Tovrstno ponudbo želijo prek konzorcija še razširiti in jo vzpostaviti v zadrugah, kjer je še ni. Zato so v konzorcij vključene tudi zadruge v Idriji, Dobrepolju, Križah, Velikih Laščah in drugod. Za skupno ponudbo pridelkov in izdelkov, tako mesnih in mlečnih kot tudi sadja in zelenjave, bodo koristili skladišča KGZ Škofja Loka, KGZ Sloga in KGZ Sava. Za namen sodelovanja med njimi in logistike med skladišči je Samooskrbna Gorenjska že nabavila prvi kombi za transport izdelkov. Za pridelovalca oz. predelovalca bo transport blaga brezplačen, je povedal Vodnjov.

Prvi cilj je povečati ali vzpostaviti prodajo lokalnih proizvodov v zadružnih trgovinah, naslednji pa skupna ponudba živil javnim zavodom in horeci po določenih cenah, ki bodo veljale za vse partnerje konzorcija.

Namen ustanovitve regijskih konzorcijev je tudi povezovanje med njimi. Sprva je Samooskrbna Gorenjska iskala poti sodelovanja s Štajersko, a so se zaradi krajšega transporta povezali z bližnjim Bohinjem ter tamkajšnjim konzorcijem Julijske Alpe 100 % lokalno. V Bohinju in oklici je veliko hotelov in restavracij, na območju Samooskrbne Gorenjske, ki vključuje 11 partnerskih občin, pa veliko pridelave in predelave, zato je sodelovanje lahko zelo koristno. Cilj konzorcija Samooskrbna Gorenjska je povezati ponudbo in povpraševanje, predvsem pa določiti skupne cenike, ki bodo veljali za vse. Partnerji v konzorciju – predvsem zadruge – bodo sodelovali na računovodskih, kadrovskih in drugih področjih.

V NASLEDNJEM LETU TUDI ZA JAVNO NAROČANJE ŽIVIL

Samooskrbna Gorenjska je že organizirala srečanje s pridelovalci ter s predstavniki javnih zavodov in horeco. S pridelovalci so razpravljali o tem, kako učinkovito zbrati ponudbo in povpraševanja ter določiti količino in asortima izdelkov, ki jih ponujajo. Predstavnikov javnih zavodov je bilo manj, kot bi si želeli, a so se vseeno dotaknili bistvene teme, kako uskladiti javne razpise, da bo več lokalnih živil v javnih kuhinjah. Javni razpisi naj vsebujejo širše sklope, kot na primer mlečni, mesni, določeni sklopi sadja in zelenjave.

Konzorcij Samooskrbna Gorenjska želi vzpostaviti centralni logistični sistem za koordinacijo in optimizacijo skladiščenja in distribucije lokalnih živil ter tako zmanjšati stroške logistike in optimizirati dobavne poti z digitalnimi rešitvami, kot je platforma za naročanje in usklajevanje dobav.