Občina Šenčur pripravlja enega najpomembnejših razvojnih projektov za kmetijstvo na Gorenjskem – skupni namakalni sistem za območje Trboj, Žerjavke in Prebačevega. Projekt je nastal na pobudo lokalnih kmetov in v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Kranj že leta 2017. Zdaj ponovno čakajo na razpis Ministrstva za kmetijstvo, ki je bil načrtovan letos aprila, a so ga zaradi pomanjkanja sredstev prestavili na jesen. Tudi če bo razpis objavljen predvidoma v oktobru, bo za investitorja prepozno, saj bodo potekle številne odločbe in soglasja. Občina vseeno upa na posluh in pomoč nove vlade in pristojnega ministra, da skupaj najdejo rešitev in bo razpis objavljen čimprej.

Kot nam je povedal župan občine Šenčur Ciril Kozjek, so prvi pogovori o izgradnji namakalnega sistema na območju stekli že leta 2017 na pobudo nekaj večjih kmetijskih gospodarstev in kmetijskih svetovalcev Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj. Sprva je bilo v projektu predvidenih okrog sto hektarjev namakalnih površin, ki so jih pozneje razširili na dobrih 230 hektarjev, zaradi česar je bilo treba izvesti tudi celovito presojo vplivov na okolje. Čeprav je imela občina v prostorskem planu narejeno presojo vplivov na okolje, so na Ministrstvu za okolje in prostor vztrajali, da je omenjena presoja, na katero so čakali kar devet mesecev, potrebna.

Po osmih letih priprav, pridobljenih dovoljenjih in optimizaciji projekta se na občini Šenčur bojijo, da bodo morali zaradi zamude razpisa razvojni projekt že drugič začeti od začetka.

Vodni vir je Trbojsko jezero, v katero priteka voda reke Save in Kokre za namen elektrarne Mavčiče. Vode v jezeru tudi v najbolj sušnih obdobjih ne primanjkuje, zato oskrba namakalnega sistema ni vprašljiva. Poleg izgradnje črpališča pa projekt načrtuje izgradnjo cevovoda v dolžini 14,6 kilometra na območju Trboj, Žerjavke in Prebačevega. Kot morebitnega vzdrževalca pa Ciril Kozjek omenja tri možnosti: Komunalno podjetje Kranj, že ustanovljeni režijski obrat občine Šenčur ali da kmetje ustanovijo zadrugo, ki bo upravljalec namakalnega sistema. Zaveda se, da je upravljalec lahko nekdo, ki ima ustrezen in zadosten strokovni kader za natančno določen nadzor in urnik namakanja.

Z OPTIMIZACIJO DO IZVEDLJIVE INVESTICIJE

Tako je občina Šenčur leta 2021 pridobila gradbeno dovoljenje in leta 2024 uspela na razpisu kmetijskega ministrstva za izgradnjo namakalnega sistema v višini 2,1 milijona evrov. Žal so bile ponudbe izvajalcev na dveh javnih razpisih bistveno višje od razpoložljivih sredstev. Najugodnejša ponudba je znašala 2,8 milijona evrov, najvišja pa okoli šest milijonov evrov. Samo črpališče je bilo vredno 1,6 milijona evrov, zato je občina odstopila od odločbe kmetijskega ministrstva in začela iskati nove možnosti. Izvedla je obsežno optimizacijo projekta, in sicer so črpališče prestavili na primernejšo lokacijo, poenostavili zajem vode in spremenili nekatere tehnične rešitve, kot je zamenjava predvidenih cevi za cenejše alkatenske. Pridobili so novega izvajalca, ki bi sistem zgradil za približno 2,8 milijona evrov oziroma je danes celotna investicija ocenjena na okoli tri milijone evrov.

PRELOŽENI RAZPIS POVZROČA NOVE ZAPLETE

Načrtovani nov razpis za izgradnjo namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, je bil predviden v aprilu letošnjega leta, a so ga prestavili na jesen oziroma oktober. To pa za občino Šenčur ni ugodno, saj jim bodo v tem času potekla nekatera gradbena dovoljenja in več drugih odločb. Če bi občina z deli začela pred objavo razpisa, pa stroški ne bi bili upravičeni do sofinanciranja.

Pri izgradnji namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, stopnja javne podpore znaša sto odstotkov upravičenih stroškov, ki so določeni po katalogu stroškov na enoto. To pomeni, da je za posamezne elemente projekta (črpališče, cevovodi, hidranti, elektrooprema, projektiranje itd.) vnaprej določena priznana vrednost, ki pa se hitro spreminja oziroma dviguje.

Župan Ciril Kozjek dvomi, da bodo izvajalca, s katerim imajo pogodbo za začetek izvajanja del do avgusta, lahko zadržali dlje, saj cene nenehno rastejo, tukaj pa je že mesec julij. Zdaj župan še vedno čaka na srečanje z novim kmetijskim ministrom Janezom Ciglerjem Kraljem ali novim državnim sekretarjem, ki naj bi ali je že prevzel področje namakanja. Če odziva ne bo pravočasno, bo občina Šenčur s svojim razvojnim projektom ponovno, že drugič, na samem začetku.

NAMAKALNI SISTEM OSTAJA KLJUČNI RAZVOJNI PROJEKT

Za občino Šenčur je izgradnja namakalnega sistem še vedno ena izmed prednostnih razvojnih nalog. Za pridelovalce je namakalni sistem velikega pomena, saj se bo z njim povečala odpornost na sušo. Izboljšali se bodo pridelovalni pogoji za živinorejo, glavno kmetijsko panogo na tem območju, in s tem povezano pridelavo poljščin za krmo živali ter za tržno pridelavo krompirja in zelenjave.

Z urejenim namakalnim sistemom se bo izboljšala konkurenčnost kmetij, hkrati pa bo to prispevalo k dolgoročni prehranski varnosti ter ohranjanju obdelovalnih površin. Namakanje je glede na podnebne spremembe nujno. Pridelovalci se zavedajo, da je treba zaradi vse pogostejših suš namakati tudi žita in koruzo, medtem ko pridelave krompirja in zelenjave brez namakanja sploh ni.

V osmih letih je občina Šenčur porabila že več kot 280.000 evrov lastnih sredstev za projektiranje, preprojektiranje in pridobivanje soglasij in gradbenih dovoljenj.

V občini Šenčur se trenutno izvajajo tudi tri komasacije, ena na območju predvidenega namakalnega sistema na Prebačevem, kar pomeni ne le poenostavitev, pač pa tudi pocenitev pridelave in seveda tudi namakanja. Stroški ureditve razvoda namakalnega sistema in samega namakanja so na večjih kompleksih nižji kot pri veliki razparceliranosti.

DOLGOTRAJNI POSTOPKI

Postopek presoje vplivov na okolje je v primeru namakalnih projektov obvezen, kadar površina projekta znaša 100 hektarjev ali več ali prostornina akumulacije vsaj 10 milijonov kubičnih metrov. Na ministrstvu za okolje in prostor so povedali, da je hitrost postopka odvisna od kakovosti in zadovoljivosti informacij o nameravanem posegu ter možnih vplivih tega na okolje. Na vprašanje, koliko časa lahko traja postopek, niso odgovorili. Pojasnili so, da so postopki v primeru večkratnega formalnega in vsebinskega dopolnjevanja ali dodatnega pojasnjevanja v dokumentaciji odkritih nedoslednosti oziroma neskladja lahko dolgotrajnejši in njihovo trajanje preseže časovno predvidene okvirje.

Na Direkciji RS za vode ne beležijo večjih zaostankov pri reševanju vlog za izdajo vodnega dovoljenja za namakanje kmetijskih zemljišč. Posamezni roki za izdajo vodnega soglasja so lahko tudi daljši od predpisanega 30-dnevnega roka, če vloga zahteva dopolnjevanje in večkratno obravnavo, kar dodatno podaljšuje roke.

ZADNJI RAZPIS LETA 2024

Zadnji razpis za izgradnjo namakalnih sistemov, ki so namenjeni dvema ali več uporabnikom, v višini pet milijonov evrov, je bil izveden leta 2024. Uspešno so kandidirali podjetje Panvita, kmetijstvo in proizvodnja hrane, Občina Ormož, Kmetijski inštitut Slovenije in Ivan Šilec. Razdeljenih je bilo nekaj več kot štiri milijone evrov. Občina Šenčur je takrat odločbo za pridobitev sredstev v višini 2,1 milijona evrov zavrnila, ker je bila ponudba izvajalca za izvedbo namakalnega sistema večja (2,8 milijona evrov). Nerazdeljena sredstva so bila razpisana v okviru drugih javnih razpisov glede na potrebe, so povedali na Ministrstvu za kmetijstvo.

Ciril Kozjek, župan občine Šenčur: »Imamo vodo, ki nam odteka, imamo kmetijska zemljišča in tudi zadruge, preko katerih gredo pridelki v prodajo. Država pri načrtovanju kmetijske politike premalo upošteva dejstvo, da namakalni sistemi povečujejo pridelke. Ni pomembno samo to, koliko hektarjev imamo, ampak tudi to, koliko lahko na teh hektarjih pridelamo.«

OD JANUARJA LETOS ČAKAJO NA ODLOČBO MINISTRSTVA

Občina Šenčur od januarja letošnjega leta čaka še na dve od treh odločb o uvedbi namakalnega sistema (eno, ki zajema dobrih 85 hektarjev namakalnih površin »Žerjavka« na območju Trboj, je prejela marca letos), kar izda kmetijsko ministrstvo in je pogoj za podporo v okviru razpisov za izgradnjo namakalnih sistemov, namenjenih več uporabnikom. Projekt so v fazi optimizacije namreč razdelili v tri dele in zato so potrebne tri odločbe o uvedbi namakalnega sistema.

Na Ministrstvu za kmetijstvo pa pravijo, da Občina Šenčur trenutno ne izpolnjuje pogojev za javni razpis, saj so roki za izgradnjo namakalnih sistemov pretekli in ker so v fazi pridobivanja odločb o uvedbi namakalnih sistemov. Dodajajo še, da bo »Občina Šenčur realno pripravljena za kandidiranje na javnih razpisih konec leta. V začetku prihodnjega leta se predvidevajo naslednji razpisi s področja izgradnje namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom.«