Jagoda haskap, pravimo ji tudi užitno modro kosteničevje, medena jagoda ali sibirska borovnica, je v Sloveniji vse bolj zanimiva sadna kultura. Dobro prenaša mraz, zgodaj rodi, ima relativno malo težav z boleznimi in škodljivci in je bogata s hranili. Prvi večji nasadi so bili zasajeni pred desetimi leti, danes pa je širom Slovenije že približno 100 hektarjev nasadov.

Na kmetiji Rančigaj iz Gomilskega v občini Braslovče so leta 2021 na predlog podjetja Haskap iz Maribora zasadili več nasadov s haskap jagodami. S podjetjem, ki je bilo zastopnik za uvoz sadik, so podpisali dolgoročno pogodbo o odkupu pridelka, ki pa je bila pred leti prekinjena in tako so na kmetiji Rančigaj – kot tudi ostali pridelovalci – začeli iskati nove prodajne poti. V petih letih so nasadi, ki skupaj obsegajo 2,2 hektarja površin, že prešli v polno rodnost, pridelek pa tudi uspešno prodajo končnim kupcem, in sicer polovico za svežo porabo, polovico za predelavo. Uredili so hladilnico, nabavili napravo za hitro ohlajevanje oz. šoker, ki v treh do štirih urah pridelek zamrzne in pri tem ohrani kakovost plodov ter je zelo primeren za nadaljnjo predelavo.

Za obiranje so nabavili tudi stroj, ki ga je izdelal znanec inovator, po vzoru podobnih strojev v tujini. Stroj deluje na principu tresenja grmov. Jagode popadajo na zbiralno površino, od koder jih tekoči trak pelje naprej do zabojčka, med potjo pa ventilator odpihne listje in druge nečistoče. Čiste plodove še dodatno pregleda delavec ter potem zamenja polni zabojček s praznim. Stroj v eni uri obere približno 300 metrov nasada, kar je bistveno več, kot se obere pri ročnem obiranju. Pri strojnem obiranju je pomembna primerna stopnja zrelosti plodov in temperatura zraka, saj pri visokih temperaturah plodovi ovenijo in se slabše obirajo.

Nekateri pridelovalci ves pridelek prodajo tako, da si kupci sami nabirajo jagode, drugi obirajo sami in prodajajo sveže na domu, na lokalnih tržnicah ali pa po naročilu dostavljajo končnim kupcem, tudi javnim zavodom, šolam in vrtcem ter horeci.

Vsi Rančigajevi nasadi so zaščiteni s protitočnimi mrežami. Letos jim je večkratno neurje z vetrom in tudi točo naredilo precej škode in v nasadih je od 30 do 50 % manj pridelka. V dveh od štirih nasadov imajo urejeno namakanje. »Namakani nasadi imajo debelejše in tudi slajše plodove, obenem pa se je pri teh podaljšalo zorenje,« pove Tone Rančigaj.

ROČNO IN STROJNO SAMOOBIRANJE

Sibirske borovnice zorijo zelo hitro. Celotno obdobje obiranja traja le od deset do štirinajst dni, zato je pravočasna organizacija obiranja ključnega pomena. Na kmetiji Rančigaj ponujajo več možnosti nakupa, predvsem pa imajo možnost samoobiranja. Kupci lahko obirajo jagode ročno ali strojno ali pa kupijo že nabrane jagode, ki so bodisi strojno bodisi ročno obrane. Čeprav imajo enega največjih nasadov v Sloveniji, o prodaji pridelka trgovcem še ne razmišljajo. Mogoče se bo za to odločil mladi prevzemnik kmetije sin Toni. A za to bo potrebna ustrezna priprava pridelka za trg in investicija v pakirno linijo.

Danes imajo zadostne hladilniške kapacitete, v katerih se sveže jagode lahko skladiščijo do deset dni. Ker pa je povpraševanje veliko, jih prodajo še isti ali naslednji dan. »Ko kupci enkrat poskusijo haskap jagode, se pogosto vračajo in sadež priporočajo tudi drugim,« je zadovoljen Tone Rančigaj. Posebej še poudari, da s samoobiranjem pridelka nimajo slabih izkušenj. Obiskovalci se med seboj celo opozarjajo na pravilno obiranje. Jagoda je zelo nežna in jo je treba odtrgati brez peclja.

BOLJ KOT POZEBA PLODOVE POŠKODUJEJO NEURJA

»Haskap je primeren za različne tipe tal, dobro prenaša hladnejša podnebja in je nezahteven glede oskrbe. Doseganje kakovostnih in stabilnih pridelkov zahteva premišljen izbor sort, ustrezno načrtovanje opraševanja, pravilno oblikovanje grmov, ustrezno gnojenje ter prilagojen namakalni režim. Cvetovi prenesejo do –9 °C, medtem ko mladi vršički, ki odženejo takoj za cvetom, ne prenesejo nizkih temperatur. Je pa rastlina naravno odpornejša na številne bolezni in škodljivce. Predstavlja odlično priložnost za ekološko pridelavo, kjer je stabilen pridelek pogosto pogojen z zdravjem nasadov in nizko potrebo po fitofarmacevtskih sredstvih. Največji škodljivci so kaparji in voluharji, ki jih je treba nenehno nadzorovati. Kot je povedala dr. Nika Cvelbar Weber s Kmetijskega inštituta Slovenije haskap jagode vključujejo v več raziskav, pri katerih preučujejo tehnologijo pridelave, skladiščenje …

V nasadih jagod haskap je tako kot pri ostalem jagodičevju nujno poskrbeti za namakanje. Na najbolj izpostavljenih legah, kjer sonce zelo pripeka, je priporočljivo tudi senčenje nasada.

Alenka Caf s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana je poudarila, da se obiranje začne, ko plodovi dosežejo ustrezno sladkorno stopnjo, ki mora biti vsaj 14 brixov. Pri obiranju v zabojčku ne sme biti predebela plast plodov. Zagotovo pa pridelava haskap jagod pridelovalcem omogoča zgodnjo prodajo svežih plodov, visoko dodano vrednost in možnost razvoja novih tržnih niš.

USPEŠNA PROMOCIJA DRUŠTVA HASKAP

Pomembno vlogo pri razvoju pridelave in prodaje ima Društvo pridelovalcev haskap jagod, ki združuje okrog 60 pridelovalcev. Kot nam je povedal predsednik društva Boštjan Lesar, v društvu teče izmenjava izkušenj, skupna promocija, skupna nabava embalaže in sadik. Jagode haskap vsebujejo številne snovi, ki pozitivno vplivajo na zdravje. Kupci poznajo sibirsko borovnico, ki je bila v preteklosti znana kot manj okusna divja rastlina, današnje sodobne sorte pa so zelo primerne za svežo porabo.