Nizke odkupne cene, negotove prodajne poti, visoki stroški krme in drugi stroški reje so težave, na katere opozarjajo rejci konj za vzrejo žrebet za meso. Medtem ko uradni podatki kažejo na stabilnost oz. rast populacije konj, se na posameznih kmetijah kažejo posledice vse slabše ekonomike reje, zmanjševanje in celo opuščanje reje. Ob tem ostaja konjereja pomemben del slovenskega podeželja predvsem z vidika ohranjanja kulturne krajine in avtohtonih ter tradicionalnih pasem.

V slovenski populaciji konj prevladujejo živali hladnokrvnega pasemskega tipa, predvsem slovenska hladnokrvna pasma (SHL) in posavski konj. Njuna reja je tradicionalno povezana s prirejo žrebet za meso. Po podatkih Veterinarske fakultete, oddelka za selekcijo konj kot DPO (Druge priznane organizacije), ki izvaja strokovne naloge iz rejskega programa SHL in posavcev, je v Sloveniji 3500 slovenskih hladnokrvnih konj in okoli 2400 posavcev. Obe pasmi imata poleg gospodarskega tudi zgodovinski, genetski in kulturni pomen. Njuna reja prispeva k ohranjanju kulturne krajine, zlasti na območjih, kjer so travniške površine in manj intenzivna kmetijska zemljišča, ki so primerna za pašo.

CENE ŽREBET VEDNO NIŽJE, PRODAJA SLABA

Odkupne cene žrebet, starih od osem do deset mesecev, so se v zadnjem letu in pol občutno znižale. V prvi polovici leta 2025 so še dosegale 3,20 do 3,40 evra za kilogram žive živali, medtem ko so v drugi polovici leta začele padati in proti koncu leta že padle krepko pod tri evre za kilogram (glej cene konjskega mesa na str. 31). Stroški krme, predvsem beljakovinskih dodatkov, so visoki, prodajna cena živali pa ne pokrije vseh vložkov. Letos dodatno težavo rejcem predstavljajo sušne razmere in s tem pomanjkanje krme. Slabe prodajne možnosti se ne kažejo le pri žrebetih za meso, pač pa tudi pri plemenskih živalih. Manjše je povpraševanje po licenciranih žrebcih, manj je pripustov in manj zanimanja za nadaljnjo plemensko rejo. Številni rejci že zmanjšujejo čredo ali celo opuščajo rejo.

Zaradi nizkih cen živali rejci zmanjšujejo število pripustov, kar lahko vpliva na prihodnji obseg populacije konj.

TAKO SLABO V KONJEREJI ŠE NI BILO

Rejec posavskih konj Tone Svete s Prevalj pod Krimom je konjereji posvetil vse življenje, vendar se v zadnjih dveh letih sooča z velikimi težavami, kako prodati živali. V čredi ima 38 konj, med njimi 15 kobil, ostalo so mlade živali. Žrebeta so stara eno ali celo dve leti in bi že zdavnaj morala biti prodana, a še kar ostajajo v hlevih ali na paši.

Kot pravi Tone Svete, je žrebeta v preteklosti prodal brez večjih težav. Sodeloval je z enim od odkupovalcev, ki je živali prodajal predvsem na italijanski trg. V zadnjem letu naj bi se povpraševanje po žrebičkovem mesu na italijanskem trgu zelo zmanjšalo in tako se je odkup živali skoraj popolnoma ustavil. Če pa kakšnega že proda, je odkupna cena zelo nizka, saj za 400-kilogramsko žrebe dobi le 1000 evrov, kar pomeni, da mu glede na visoke stroške in letošnje pomanjkanje krme ne ostane nič. »Zvečer ne morem zaspati, ker mislim na to, kako bomo konje nakrmili in kam prodali,« pove Svete.

V preteklosti so žrebeta prodali pri sedmih ali osmih mesecih. Kobile so spomladi odpeljali na pašo, žrebeta pa še približno dva meseca intenzivneje krmili, da so dosegla ustrezno težo, in jih zatem prodali. »Rodil sem se med konji in s konji bom umrl, a tako slabo v konjereji, kot je danes, še ni bilo,« pravi Svete, ki še poudarja, da sta z ženo že precej v letih in kmalu ne bosta zmogla več dela na kmetiji, mladih pa ni – glede na razmere tudi nimajo interesa, da bi z rejo nadaljevali.

KONKURENCA NA ITALIJANSKEM TRGU VSE OSTREJŠA

V Sloveniji se večina žrebet za meso proda v Italijo, odkupovalci pa so še vedno štirje, ki žrebeta odkupujejo po vsej Sloveniji. Odkupovalec Damjan Poje nam je sicer povedal, da razmer na svojem poslovnem področju ne ocenjuje tako kritično. Pravi, da odkupujejo konje v enakem obsegu kot doslej, za slovenski trg 20 do 30 živali na mesec, nekoliko več pa jih prav tako vsak mesec prodajo v Italijo.

Veliko konkurenco na evropskem trgu in posledično slabši odkup v zadnjih letih navaja odkupovalec Jože Humek, ki je tudi sam rejec in hkrati predsednik Združenja rejcev konj pasme posavec. Humek opozarja na veliko konkurenco iz Francije, Madžarske in Hrvaške ter največjo konkurenco z nizkimi cenami iz Poljske ter velikim številom živali iz Španije.

Že od nekdaj odkupovalci poudarjajo zahteve italijanskih kupcev, ki želijo živali z večjo klavno maso, predvsem izrazita stegna, zaobljen križ in nasploh večjo zamaščenost in mesnatost. Tem zahtevam nekoliko bolj ustrezajo posavci. Vsekakor pa paša, ki je sicer koristna za razvoj mišine mase, ni dovolj za doseganje ustrezne mesnatosti.

BREZ BOLJŠIH EKONOMSKIH POGOJEV REJCI NE BODO PREŽIVELI

Tudi Slavko Vrhovec, predsednik Združenja rejcev konj SHL pasme, opozarja na težave pri prodaji konj za meso in poudarja, da manjše kmetije s konjerejo ob trenutnih cenah (tudi plemenskih živali) ne bodo preživele. Po njegovih besedah se številni rejci s konjerejo ukvarjajo zaradi tradicije, ljubiteljstva ali ohranjanja pasme. Ekonomsko bolj vzdržne možnosti so povezane z dodatnimi dejavnostmi, kot so turizem, jahanje, vožnja z vprego in druge storitve. Rejci si želijo več podpore države, pomoči pri odkupu in boljšega sodelovanja s pristojnim ministrstvom.

V Sloveniji se je število konj od leta 1991 povečalo za več kot 100% in se v zadnjih letih rahlo povečuje. Dobro polovico skupnega števila konj predstavljajo registrirane pasemske živali. Druga polovica so konji, uvrščeni v kategorijo reja in raba in tudi pasemske živali predvsem nekaterih eksotičnih pasem, za katere se v Sloveniji ne vodijo rodovniške knjige.

Na Ministrstvu za kmetijstvo sicer pojasnjujejo, da je konjereja podprta prek različnih intervencij skupne kmetijske politike ter priznanih rejskih programov za posamezne pasme. Rejcem so ob izpolnjevanju pogojev na voljo neposredna plačila, plačila za območja z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, sheme za podnebje in okolje, ukrep dobrobiti živali, ekološko kmetovanje, kmetijsko-okoljska plačila in naložbene podpore. Ministrstvo finančno podpira tudi izvajanja skupnega temeljnega rejskega programa za konjerejo, kjer so se sredstva iz slabih 303.000 evrov v letu 2023 zvišala na nekaj manj kot 347.000 evrov v letu 2026. Rejski programi vključujejo organizacije, med njimi združenja rejcev posavskih in slovenskih hladnokrvnih konj, ter Veterinarsko fakulteto v Ljubljani, ki izvajajo naloge, kot so selekcija, vodenje rodovniških knjig, ocenjevanje živali, ohranjanje genskih virov in razvoj pasem. Zaradi nizkih cen živali rejci zmanjšujejo število pripustov, kar lahko vpliva na prihodnji obseg populacije konj.

URADNO SE ŠTEVILO KOPITARJEV POVEČUJE

Uradni podatki Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin kažejo, da se je število enoprstih kopitarjev (poleg konj so vključeni tudi osli, mule in mezgi) v zadnjem desetletju povečalo. Februarja 2015 je bilo evidentiranih 19.160, februarja 2025 24.152, leto pozneje pa že 25.124. Povečevalo se je tudi število registriranih obratov. Ministrstvo pojasnjuje, da je v zadnjih treh letih zaznati rast, predvsem zaradi večjega zanimanja za rekreacijsko, športno in ljubiteljsko rejo.
Glede na težave rejcev pa za ohranitev slovenske konjereje ne bo dovolj zgolj ohranjanje števila živali in izvajanje rejskih programov. Pomembno bo tudi zagotoviti gospodarske pogoje, v katerih bodo rejci lahko nadaljevali svojo dejavnos

Okvirna letna podpora za rejca konja slovenske avtohtone pasme (SHL, posavec) v letu 2026 za odraslega konj registriranega v ustrezni evidenci in kmetijsko gospodarstvo, ki izpolnjuje pogoje za subvencije:

Osnovna dohodkovna podpora                      184 evrov/ha

Prerazporeditvena podpora                            27 evrov

Podora za avtohtono pasmo                           168 evrov/GVŽ

Skupaj:                                                         425 evrov

Druge možne podpore:

Dobrobit živali (2 GVŽ na kmetijo)                                                  48 evrov/GVŽ

Ekstenzivno travinje (SOPO)                                                            46 evrov/ha

Tradicionalna raba travinja (SOPO)                                                  129 evrov/ha

Ekološko kmetovanje                                                                         do 500 evrov/ha

OMD -območja z omejenimi možnosti za kmetovanje                    odvisno od točk in lokacije

KOPOP: lahko prinese dodatna plačila, če je travnik vključen v ustrezno operacijo.