Osnovnošolci in otroci v vrtcih so danes (petek, 19. november) obeležili dan slovenske hrane in zajtrkovali kruh, maslo, med, mleko in jabolko. Na nekaterih šolah so imeli že cel teden tradicionalna slovenska kosila. ,Zavedanje o pomenu in prednostih lokalno pridelane hrane ter oblikovanju zdravih prehranskih navad se sicer krepi, vendar je pot do cilja, da bi lokalna hrana prišla v čim več javnih ustanov in bila na jedilniku skozi celo leto še dolga.

V letošnjem mednarodnem letu sadja in zelenjave je poudarek dneva slovenske hrane in projekta Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ) na lokalnem sadju in zelenjavi, ki sta bila obrana v optimalni zrelosti, imata polno hranilno vrednost in okus, nista prepotovala tisoče kilometrov in nista bila tretirana s sredstvi za podaljševanje obstojnosti, je na novinarski konferenci ob najavi TSZ poudaril Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije. Lokalne skupnosti z odločitvijo za lokalno hrano v svojih zavodih lahko dolgoročno ključno prispevajo k zmanjševanju deleža kroničnih nenalezljivih bolezni v lokalnem okolju in na državni ravni. Naše današnje odločitve gradijo prihodnost naših otrok – zdravstveno, ekonomsko, socialno, je še poudaril Florjančič.

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je opozoril na količine zavržene hrane. Te po zadnjih statističnih podatkih v Sloveniji zavržemo kar 68 kg na osebo letno. Med temi 68 kg je kar 40 % užitne hrane.  Odpadna hrana povzroči tudi kar 7 % emisij toplogrednih plinov, zato lahko z njenim zmanjševanjem, z malimi koraki, ki so vsem v prid, veliko prispevamo k razogljičenju okolja.

Zakon o javnih naročilih se je za namen povečanja nabave lokalnih živil v javnih zavodih spreminjal večkrat. S 1. januarjem 2022 javnim zavodom za naročila do vrednosti 214.000 evrov ne bo treba upoštevati postopkov javnega naročanja, bo pa pri naročanju potrebno upoštevati delež ekoloških živil in živil iz shem kakovosti, ki ju določa Uredba o zelenem javnem naročanju. Za ekološka živila znaša delež 12 % (od leta 2024 15 %), za živila iz shem kakovosti pa 20 %. S spremembo Zakona o kmetijstvu se uvaja nadzor nad realizacijo javnih naročil, ki ga bodo izvajali kmetijski inšpektorji. Če javni zavodi ne bodo realizirali predpisanih deležev ekoloških živil in živil iz shem kakovosti ali ne bodo pripravili poročil v treh mesecih po plačilu zadnjega računa, ki se nanaša na javno naročilo, bo plačal kazen 2.000 do 10.000 evrov oziroma 6.000 do 18.000 evrov, če v poročilu navajajo neresnične podatke o deležih živil oziroma 200 do tisoč evrov za odgovorno oseba.

Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine se zavzema, da bi vsebine, povezane s kmetijstvom, in predstavitev realne podobe slovenskega kmeta, morale biti obvezne v vseh učnih gradivih v predšolskih in osnovnošolskih ustanovah. Če bo otrok odraščal s pozitivno afirmacijo o kmetijstvu, bo zagotovo znal ceniti in spoštovati slovenskega pridelovalca hrane, torej slovenskega kmeta.

Slovenija je ena redkih držav, ki ima otroško prehrano v šolah sistemsko organizirano in tudi zakonsko urejeno. Irena Simčič iz Zavoda RS za šolstvo  je tudi letos poudarila, da ima šolska prehrana poleg zdravstvenega, vzgojnoizboraževalnega tudi gospodarsko ekonomski vidik, saj vse vzgojnoizobraževalne ustanove letno porabijo okrog 140  milijonov evrov živil. Hitro se lahko izračuna pomembnost nabave živil iz nacionalnih shem kakovosti in eko živil.

Dr. Marjeta Recek, vodja Sektorja za varovanje zdravja na Ministrstvu za zdravje pravi, da se navade prehranjevanja izboljšujejo. Več kot polovica otrok in mladostnikov  zajtrkuje vsak dan, skoraj 40 % mladostnikov in 50 % odraslih prebivalcev vsak dan uživa sadje, manj priljubljena je zelenjava, saj jo vsak dan uživa 36 % mladostnikov in 45 % odraslih. Najboljši  rezultati so glede zmanjšanja pitja sladkih pijač. Pred desetletjem  je 39,4 % mladostnikov vsak da uživalo sladke pijače, po zadnjih podatkih  jih je le 14,6 odstotkov. Slovenci sicer veljamo za športni narod, vendar  podatki  kažejo, da je  v času pouka na daljavo in s tem tudi športne vzgoje velik upad gibljivosti otrok.