Pred petimi leti so v Sloveniji zasadili prve hektarje nove odporne klubske sorte jabolk bonita, ki jo lahko pridelovalci pridelujejo le z licenčno pogodbo z lastnikom, to je Konzorcijem južnotirolskih drevesničarjev KSB. Bonito danes v Sloveniji prideluje več kot 20 pridelovalcev na približno 35 hektarjih. Pridelovalci bonite iz evropskih držav so se letos srečali prvič v Sloveniji in si pri nas ogledali pridelavo aromatične, sočne, hrustljave in prijetne sladko-kiselkaste bonite.
Konzorcij južnotirolskih drevesničarjev (KSB – Konsortium Südtiroler Baumschuler), lastnik klubske sorte bonita, pripravlja t. i. dan bonite vsako leto v drugi državi, kjer imajo pridelovalci licenco za pridelavo in prodajo te klubske sorte jabolk.
Pridelovalci bonite iz Italije, Avstrije, Nemčije, Češke, Madžarske in Slovenije so se zbrali v Mali Nedelji, kjer so bili predstavljeni začetki in širitev pridelave bonite pri nas. Zbrane je pozdravil Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ki je poudaril, da pridelava bonite ni le kmetijska dejavnost, pač pa umetnost, ki zahteva predanost, skrb in strast do sadjarstva. Sadjarje je spodbudil, naj kljub težavam v zadnjih letih vztrajajo pri pridelavi jabolk, saj znajo pridelati odlična in kakovostna jabolka.

PO UVELJAVLJENEM IN ZNANEM TOPAZU ZAČETEK BONITE

Potem ko je sadjar Anton Koršič iz Posavja v Slovenijo pripeljal danes zelo uveljavljeno in priznano sorto topaz, je pred nekaj leti pripeljal še bonito. Leta 2018 so zasadili prvih šest hektarjev v Posavju in ustanovili zadrugo Tibona z namenom pridelave in prodaje bonite. Danes Zadruga za razvoj sadjarstva Tibona iz Arnovega sela pri Artičah vključuje 17 pridelovalcev, ki bonito pridelujejo na približno 20 hektarjih, večino v Posavju, nekaj v osrednji Sloveniji, manjši nasad pa je tudi na Primorskem. Pogodbeni partner za skladiščenje, sortiranje in trženje je podjetje Darsad, ki je prav tako član zadruge.
Nekoliko kasneje je licenco za pridelavo bonite dobilo še podjetje Štajerc iz Drbetincev pri Vitomarcih v Slovenskih goricah, to je Sadjarstvo Šilec, ter pet kooperantov, ki tako kot ostala jabolka in sadje tudi bonito prodajajo več večjim trgovcem v Sloveniji in na Hrvaškem. Skupaj pridelujejo bonito na 15 hektarjih, je v predstavitvi povedal Mario Šilec iz Sadjarstva Šilec, kjer imajo bonito na 3,5 hektarja.

Jabolka sorte bonita so na trgovskih policah, tržnicah ali na kmetijah pridelovalcev pod blagovno znamko BonitaSi.

VREME VPLIVALO NA SLABŠO OBARVANOST
Prestavljene so bile tudi izkušnje, ki so jih pridobili slovenski pridelovalci. Andrej Soršak s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je povedal, da je v sadjarskem centru Gačnik nasad 100 dreves, na katerih spremljajo rast in razvoj dreves in plodov ter obveščajo pridelovalce o primernem času obiranja. Letos so na podlagi vzorčenja zadnji teden v septembru napovedali ustrezen čas obiranja sorte. Tako kot na ostale sorte jabolk so tudi na bonito vplivali neugodni vremenski pogoji. V nekaterih nasadih je bila spomladanska pozeba, težave so bile v času cvetenja in opraševanja. V času dozorevanja je zaradi premajhnih razlik med dnevno in nočno temperaturo nekoliko kasnila tudi obarvanost.

SORTA, KI BO OSVOJILA LOKALNI TRG
Kot je povedal prof. dr. Franci Štampar z Biotehniške fakultete, je bonita delo čeških žlahtniteljev, ki so križali odlični sorti topaz in pink lady. Drevo bonite je srednje bujno, plod je svetlo rdeč, srednje velik in z gladko kožico. Je izjemno rodna sorta, ki je manj občutljiva na pozebo, predvsem pa odporna na bolezni, kot sta škrlup in pepelasta plesen, zato je uporaba pesticidov pri pridelavi manjša.
Zaradi načina pridelave in odlične genske zasnove je sorta bonita trajnostna, odporna na podnebne spremembe in ima velik potencial, da bo osvojila slovenski trg.
Potrošniki so bonito spoznali že takrat, ko prvi nasadi še niso bili v polni rodnosti in pridelka ni bilo veliko. Zdaj, ko je na voljo že do 500 ton bonite, pa žal pridelovalci niso bili uspešni na razpisih.