Strunjanska artičoka je za pridelovalce sadja in zelenjave zlasti na Primorskem možnost krepitve konkurenčnosti in povečanja dohodka na kmetiji. Slednje podpira tudi Skupna kmetijska politika s spodbujanjem generacijske obnove ter povečanjem števila mladih in novih kmetov z ukrepom IRP 02 Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev.  Pridelovalci sadja in zelenjave s pridelavo strunjanske artičoke omogočajo ohranjanje dragocene sorte, ki je del naravne, kmetijske in kulturne dediščine Strunjana.

IRP 02 Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev omogoča nakup sodobne kmetijske mehanizacije in opreme, tehnološko posodobitev kmetij, naložbe v rastlinjake in druge pridelovalne objekte, izboljšanje produktivnosti in konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev in digitalizacijo kmetijske proizvodnje. Strunjanska artičoka je trajnica, ki se dobro prilagaja sredozemskim razmeram, vendar so poletja v Slovenski Istri pogosto sušna, zato lahko pomanjkanje vode vpliva na rast rastlin, velikost cvetnih glavic in količino pridelka. Najprimernejši način je kapljično namakanje, saj omogoča učinkovito porabo vode in zmanjšuje vlaženje listov.

Pri pridelavi Strunjanske artičoke bi bila digitalizacija kapljičnega namakanja zelo pomembna, predvsem zaradi omejenih vodnih virov v Slovenski Istri, pogostih poletnih suš in potrebe po učinkoviti ter trajnostni rabi vode.

Z DIGITALIZACIJO KDAJ IN KOLIKO NAMAKATI

Cilj digitalizacije ni samo avtomatizirati namakanje, ampak vzpostaviti sistem, ki na podlagi dejanskih potreb rastlin, vlažnosti tal in vremenskih podatkov natančno določi, kdaj namakati, koliko vode uporabiti in kdaj namakanje prekiniti. Za to je potrebno v nasadu urediti senzorji vlažnosti tal – merijo dejansko vsebnost vode v tleh na različnih globinah koreninskega območja, meteorološka postaja – spremlja temperaturo, relativno zračno vlago, padavine, sončno sevanje in veter. Potreben je tudi digitalni krmilnik namakanja – samodejno odpira in zapira ventile glede na izračunane potrebe rastlin. In merilnik pretoka vode – beleži dejansko porabo vode za posamezen namakalni sektor. Sistem za spremljanje evapotranspiracije (ET)  ocenjuje izgubo vode iz tal in rastlin ter izračunava potrebe po nadomeščanju vode, digitalna platforma pa omogoča spremljanje podatkov, nastavitev pragov in pregled porabe vode preko računalnika ali mobilnega telefona.

RAZISKAVA O STRUNJANSKI ARTIČOKI

V znanstveni reviji Scientific Reports je bila objavljena raziskava projekta Ohranjanje stare sorte Strunjanska artičoka in njeno vključevanje v kmetijsko pridelavo Slovenske Istre, pri kateri sta sodelovali tudi raziskovalki Univerze na Primorskem. Genetska analiza je pokazala, da naša Strunjanska artičoka predstavlja samostojen genski bazen in se jasno razlikuje od analiziranih italijanskih sort. Takšni izsledki so pomemben korak k vpisu sorte v slovensko sortno listo ter k njenemu dolgoročnemu ohranjanju.

V zadnjih letih so artičoke pridobile pozornost kot funkcionalna živila zaradi svoje vsebnosti polifenolov in zdravstvenih koristi. Čeprav so bile italijanske sorte široko preučene, slovenska landsorta “Strunjanska artičoka” ostaja večinoma neraziskana.

Študija je primerjala “Strunjanska articoka” z dvema italijanskima različicama, “Romanesco” in “Violetto di Romagna”, ter ocenjevala genetske profile, kemijsko sestavo, antioksidativno aktivnost in vplive na kopičenje lipidov. Genetska analiza je potrdila edinstvenost in jasno razlikovanje landrace “Strunjanska articoka” od obeh komercialnih sort. Analiza profilov fenolnih spojin v listnih izvlečkih teh morfološko različnih sort artičoke poudarja njihovo edinstveno fitokemijsko sestavo, kar se odraža v različnih zdravstvenih koristih. “Romanesco” je pokazal najvišjo aktivnost odstranjevanja prostih radikalov (EC₅₀ = 100 μg/mL), sledi “Strunjanska articoka” (EC₅₀ = 143 μg/mL) in “Violetto di Romagna” (EC₅₀ = 160 μg/mL). Pomembno je, da je “Strunjanska articoka” pokazala boljše citoprotektivne učinke proti oksidativnemu stresu v celicah HepG2 in CCD112CoN. Prav tako je zmanjšal kopičenje lipidov v celicah HepG2, skupaj z “Violetto di Romagna”, medtem ko “Romanesco” tega ni storil. Te ugotovitve upravičujejo nadaljnje raziskave potencialnih terapevtskih učinkov “Strunjanske articoke” in podpirajo razloge za njeno gojenje.

RAZLOGI ZA OHRANJANJE STRUNJANSKE ARTIČOKE

Ta študija ponuja celovito primerjalno analizo slovenske artičoke “Strunjanska articoka” v primerjavi z dvema široko gojenima italijanskima sortama, “Violetto di Romagna” in “Romanesco.” Zbrani genetski in morfološki podatki so ključni za uradno registracijo te podvrste v Sloveniji in prispevajo k ohranjanju te lokalne sorte. Pomembno je, da je “Strunjanska articoka” kazala višje koncentracije bioaktivnih spojin, kot so rutin, rožmarinska kislina in derivati luteolina, ki so znani po svojih antioksidativnih, protivnetnih in hipolipidemskih lastnostih. Biološki testi so pokazali boljše antioksidativne učinke izvlečkov listov “Strunjanska articoka”, zlasti pri zaščiti primarnih celic debelega črevesa (CCD112CoN), v primerjavi z drugimi sortami.

Čeprav je “Romanesco” ALE pokazal največjo aktivnost odstranjevanja radikalov, je bila njegova učinkovitost pri zaščiti celic omejena, kar poudarja pomen sinergijskih interakcij med fenolnimi spojinami in vključevanje dodatnih antioksidativnih mehanizmov v žive organizme. Poleg tega so ALE-ji “Strunjanska articoka” in “Violetto di Romagna” kazali zniževalno delovanje lipidov v jetrnih celicah HepG2, za razliko od “Romanesco”, ki tega učinka verjetno ni imel zaradi nižje vsebnosti rutina in manj ugodnega fitokemijskega profila za modulacijo metabolizma lipidov.

Rezultati upravičujejo nadaljnje raziskave potencialnih terapevtskih učinkov “Strunjanske articoke” pri obravnavi oksidativnega stresa in presnovnih motenj. Poleg tega te ugotovitve podpirajo njegovo gojenje kot obetavno možnost tako za kulinarične kot medicinske namene, kar bi lahko oživilo lokalne kmetijske prakse in povečalo gospodarsko vrednost te edinstvene sredozemske rastline.Partnerji projekta »Ohranjanje stare sorte Strunjanska artičoka in njeno vključevanje v kmetijsko pridelavo Slovenske Istre«, smo pričeli z izvajanjem projektnih aktivnosti, katerih cilj je ohraniti avtohtono lokalno sorto artičoke kot pomemben del naravne in kulturne dediščine Strunjana in Slovenske Istre. Z ohranjanjem in promocijo lokalne sorte se spodbuja tudi razvoj lokalne samooskrbe in trajnostnega razvoja podeželja Slovenske Istre.

V PROJEKTU KMETIJA KNEZ IN GIASSI IZ STRUNJANA

Projekt Ohranjanje stare sorte Strunjanska artičoka in njeno vključevanje v kmetijsko pridelavo Slovenske Istre povezuje lokalne deležnike, društva, znanstveno-raziskovalno stroko ter upravljalce zavarovanega območja, da bi s skupnim pristopom prispevali k spodbujanju trajnostnega kmetijstva, ohranjanju biotske raznovrstnosti ter prenosu znanja med generacijami. S tem se spodbuja pridelava lokalnih sort, ki so bolje prilagojene podnebnim razmeram Slovenske Istre. Širši javnosti bo predstavljena sorta »Strunjanska artičoka« ter njena uporaba v lokalni kulinariki. Pomemben del aktivnosti vključuje tudi zbiranje lokalnega znanja, zgodb in načinov priprave artičoke, ki se prenašajo med generacijami lokalnega prebivalstva. Poseben poudarek bo namenjen medgeneracijskemu sodelovanju ter vključevanju različnih skupin lokalnega prebivalstva pri ohranjanju znanja o pridelavi in uporabi strunjanske artičoke.

V okviru projekta bodo vzpostavljeni novi nasadi artičok in vzgojene sadike za promocijske dogodke, izvedene pa bodo tudi genetske analize sorte, namenjene raziskovanju in potrjevanju njene edinstvenosti. Za dolgoročno ohranjanje sorte bo vzpostavljen matični nasad »Strunjanske artičoke«, ki bo vseboval genetsko čiste sadike za razmnoževanje in ohranjanje genetskega materiala sorte. Za potrebe promocije pa bosta organizirana dva večdnevna dogodka, »Dnevi artičok«, ki bodo potekali v maju 2026 in 2027. V sklopu medgeneracijskega sodelovanja ter vključevanja različnih skupin lokalnega prebivalstva pri ohranjanju znanja o pridelavi in uporabi strunjanske artičoke bodo organizirane delavnice za otroke. Pripravljena bodo tudi promocijska in izobraževalna gradiva za predstavitev sorte ter pomena njenega ohranjanja. Partnerji v projektu so Javni zavod Krajinski park Strunjan, Univerza na Primorskem, Vrtnarstvo Moretini, Turistično društvo Solinar Strunjan ter dve kmetiji in sicer Kmetija Giassi in Domačija Knez.