Zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin, nadpovprečno toplih dni in nenehnega vetra so tla po vsej Sloveniji zmerno do zelo osušena. Suša v marcu in aprilu že povzroča velike izgube na poljih in travnikih. Ogrožena so žita, koruza in krma. Izpad pridelka bo ponekod do 50 %, prvi odkos tudi do 70 %.

Po podatkih Agencije za okolje je glede na dolgoletno povprečje v zadnjem 30-dnevnem obdobju v večjem delu države suho do zelo suho. Izjemno suhe razmere so na Štajerskem in Koroškem. Zelo suho je v Pomurju, na Primorskem, v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem. Kazalnik padavin se v večjem delu države giblje od 30 do 80 %, na severovzhodu države med 15 in 35 %. Pridelovalci poljščin ne namakajo, razen redkih izjem, zato so že vidne hude posledice na ozimnih žitih, spomladanskih setvah žit in drugih poljščinah ter travinju.

PONEKOD NA PRODNATIH TLEH PRIDELKA NE BO

Na Štajerskem se zaradi pomanjkanja padavin srečujejo z močno sušo predvsem na prodnatih tleh. Na žitih, predvsem na pšenici in tritikali, se vidi, da bo pridelka manj. Težava je na trajnem travinju, sploh tistem na prisojnih legah, kjer že sedaj govorijo o 50-% izpadu pri prvi košnji. Ne kalijo koruza, soja, sončnice in buče, saj ni talne vlage. Talni herbicidi ne delujejo, pridelovalci si jih ne upajo uporabljati, ker jih bo večji naliv spral do semen, kjer bodo delovali toksično. Če ne bo padavin, bo stanje za poljedelce in živinorejce na Štajerskem katastrofalno, pravi Timotej Horvat s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor, ki še doda, da 20 do 30 litrov padavin ne bo rešilo težav. Velika težava je tudi nenehen veter, ki dodatno izsušuje in celo odnaša prst, še zlasti tam, kjer so tla zelo fino pripravljena.

NA VIPAVSKEM SUŠA ŽE OD MARCA

V Vipavski dolini in tudi drugod na Primorskem so se kmetijska dela začela vzpodbudno z ugodnim vremenom za dognojevanje in rast ozimnih žit ter zgodnjo setev jarin, krmnega graha in zgodnjega krompirja. Suša v marcu pa je začela ovirati rast in drugo dognojevanje ozimin, saj ni bilo dežja, da bi raztopilo gnojila. Žita so zato zelo nizka, v fazi klasenja in cvetenja, večina klasov je krajših, ker so se gnojila slabo izkoristila. Izpad pridelka bo vsaj 50 %, pri jarinah lahko še večji, saj so posevki tudi zelo redki in nizki, ocenjuje Anka Poženel s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica.

Kmetje so posadili krompir in v aprilu tudi koruzo pred napovedanimi padavinami, ki pa jih potem ni bilo, tako da je vznik poznega krompirja in koruze šele sedaj, nekateri pa zaradi presuhih tal njiv niso uspeli pripraviti in bo setev šele sledila. Enako kmetje čakajo s setvijo soje. Zgodnji krompir je ponekod na Vipavskem in v Ilirski Bistrici poleg sušnega zastoja v drugi polovici aprila doživel tudi pozebo. Rastline so se sedaj obrasle, vendar bo pridelek kasnejši in tudi manjši, kar pomeni manjši prihodek, saj cena zgodnjega krompirja pada. Pri že posejani koruzi je v suši glavni problem neenakomeren vznik in posledično velik izpad pridelka, kar se bo pokazalo šele sedaj po dežju.

Na celotnem območju je suša najbolj ovirala rast in razraščanje travne ruše. Izpad prvega odkosa oz. prve paše je v povprečju vsaj 50 %, na plitvejših tleh tudi do 70 %.

SLABŠA OPLODNJA IN HITREJŠE ODCVETANJE OLJNE OGRŠČICE

Tudi v jugovzhodni Sloveniji in Spodnjem Posavju se na poljih kaže pomanjkanje padavin. Posledice na poljščinah so zaradi suhe zgornje plasti tal, vetrovnega vremena, visokih dnevnih temperatur in hitrega izhlapevanja vlage iz tal. Žita se počasnejše razraščajo, rastline so nižje, slabše je oblikovanje klasov, zato bo pridelek manjši. Pri koruzi je neenakomerno in počasno vznikanje, slabši razvoj korenin, na travinju pa počasnejša rast in nižji pridelek prve košnje. Pri oljni ogrščici je slabša oplodnja, hitrejše odcvetanje in slabše nalivanje zrn. Pri krompirju je počasnejše oblikovanje gomoljev in večja občutljivost na temperaturni stres, pravi Mateja Strgulec s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto. Kot navaja, se je ponovil vzorec nadpovprečno tople in mokre zime, ki ji sledi sušna pomlad, kar ima precej posledic na zbitosti tal in onemogoča normalno rast ter razvoj ozimnih žit in oljne ogrščice. To spodbuja k širjenju ohranitvenega kmetovanja z izboljšanim kolobarjem, kar vključuje setve dosevkov in zmanjšano obdelavo tal. Letošnja priprava tal za setev koruze je bila problematična, saj so se pogosto obdelovala presuha tla, kar bo poslabšalo strukturo tal v naslednjih mesecih.

SLABŠA UČINKOVITOST GNOJENJA

Zaradi suše je zmanjšana učinkovitost gnojenja, tudi pri uporabi mineralnih gnojil z nitrifikacijskimi inhibitorji ali samostojnim inhibitorjem dušika, ki se največ uporablja v kombinaciji z živinskimi gnojili. Tako so slabši učinki prvega in drugega dognojevanja žit kot tudi težave pri izvajanju osnovnega gnojenja koruze. Nitratni testi to potrjujejo. Težave so tudi zaradi povečanega smradu iz živinskih gnojil, saj sušna tla kljub zadelavi gnojil težko zmanjšajo neugodne vonjave in s tem napetosti med kmeti in ostalimi prebivalci podeželja. »Glede na lanskoletne izkušnje s pomladansko sušo smo pridelovalcem letos še bolj svetovali zgodnjo setev koruze zgodnjih hibridov (za zrnje do FAO 400, za silažo do FAO 450) in v različnih setvenih rokih, vsekakor pa ne prepozno, na primer šele po drugem odkosu ljuljke oz. deteljno-travnih mešanic,« navaja Strgulčeva.