V tem tednu napovedujejo konec najhujše vročine, suše in požarne nevarnosti, saj bo k nam začel dotekati vlažen in hladnejši zrak. Vročina je največ škode naredila v kmetijstvu, izpad pridelka bo 50- do 100-odstoten.

Andreja Sušnik iz Arsa je povedala, da se je prvi sušni val začel že v spomladanskem času, hudi vročinski valovi pa so se začeli v začetku junija, ki so osušili površinske sloje tal in avgusta je bila v vseh regijah že velika suša. Čeprav je v avgustu v določenih regijah padla manjša količina padavin, se glede na izjemno sušo razmere v zgornjem sloju tal niso spremenile. Izhlapevanje iz tal in rastlin je bilo zelo močno. »V posameznih dneh je bilo zaznati tudi od pet do šest litrov izhlapljene vode na kvadratni meter površine tal,« je povedala Sušnikova in dodala, da bi za omilitev suše v površinskem sloju tal potrebovali več kot 100 milimetrov postopnega dežja v več intervalih in ne v nalivih, ki naredijo v sušnih tleh več škode kot koristi, saj ta voda ponikne oz. jo odplavi po površju.

Na dan je izhlapelo pet do šest litrov vode na kvadratni meter.

Hidrološke razmere po strugah slovenskih rek so slabe, saj se pretaka le 30 do 50 % vode. Kot je navedel Janez Polajnar iz Arsa, je izredno malo vodnata Mura, po njej teče le dobrih 30 % vode, po Ljubljanici in njenih pritokih ter Savi v spodnjem toku in Soči pa 50 % vode. Povprečna temperatura rek v spodnjem toku Save je bila več kot 27 stopinj Celzija, nekatere reke pa so čez dan dosegle tudi do 30 stopinj Celzija. Nizkovodne so tudi razmere na podzemnih vodah.

ŽIT BO 30 DO 50 % MANJ, KORUZE 80 DO 90 %, DRUGEGA ODKOSA TRAVINJA NI

Predsednik KGZS Jože Podgoršek je povedal, da je izpad pridelka zaradi vročine in suše pri žitih od 30- do 50-odstoten. Nekateri pridelovalci koruze so že začeli s spravilom, da bi rešili, kar se rešiti da. Pridelek bo ponekod manjši tudi do 90 %. Že prvi sušni val v spomladanskem obdobju je bistveno zmanjšal odkos krme, zdaj so travne površine praktično povsem suhe. Pri trajnih nasadih zaradi suše grozdje in drugo sadje prisilno dozoreva. Zaradi pomanjkanja in visokih temperatur vode imajo težave sladkovodne ribogojnice. Velika škoda se kaže tudi v gozdovih, kjer se pričakuje še napad podlubnikov, zato naj lastniki gozdov pravočasno odstranijo napadena drevesa.

Vode je zaenkrat v namakalnih sistemih dovolj, namakanje poteka po dogovorjenih urnikih. Med ukrepi za reševanje sušnih razmer je omenil zadrževanje vode, kadar je je dovolj, in pospešitev postopkov za ureditev namakalnih sistemov. Med dolgoročnimi ukrepi pa povečanje organske snovi, ki v tleh zadržuje vlago, vodo in hranila.

V POSAVJU SADJARJI BREZ SADJA

Posavje skupaj z Dolenjsko in Belo krajino prispeva dobro tretjino slovenske pridelave sadja, letošnji pridelek pa je zaradi vseh vremenskih nevšečnosti zelo negotov. Dolgotrajna suša in visoke temperature imajo za sadjarje katastrofalne posledice, je povedal predsednik Zadruge za razvoj sadjarstva Tibona Anton Koršič. V nenamakanih nasadih se drevesa že sušijo, v namakanih pa vročina ožiga plodove, plodovi so drobni, zato bo pravi obseg škode znan šele ob obiranju. Vprašanje je tudi, kakšna bo obstojnost plodov v skladiščih. Zagotovo bo suša vplivala na nastavek in rodnost v prihodnjem letu.

Sušo blaži namakanje, zato so ukrepi in poenostavitev postopkov za namakalne sisteme nujni. Na kmetiji Šušterič v Piršenbregu pri Globokem so v dneh z najvišjimi temperaturami nasade tudi hladili z oroševanjem. Gregor Šušterič upa, da bo hlajenje učinkovito in se bo to poznalo pri obiranju in kasneje v skladiščih. »Zaenkrat ni bistvene razlike med plodovi dreves, ki so jih hladili, in tistimi, ki jih niso, pa tudi temperatura plodov, ki se je v času hlajenja spustila, se je kasneje zelo hitro dvignila.«

V nenamakanih sadovnjakih Vilija Bosteleta v Zdolah pridelka hrušk praktično ne bo. Drevesa se sušijo, plodovi so drobni in ožgani od visokih temperatur. Bostele se sprašuje, kje je nacionalni program za namakanje, ki ga je država sprejela leta 1993, ko je bila podobna suša kot letos. Kmetija je bila na razpisih za ureditev namakalnega sistema že večkrat neuspešna.