Reintrodukcija industrijske konoplje v Sloveniji poteka že od leta 2015, vendar pridelava zaradi infrastrukturnih težav kot so pomanjkanje strojev za žetev, neurejen odkup in zakonodajne ovire ne zaživi.

Letos se izteka tudi triletni EIP projekt »Vloga industrijske konoplje pri prilagajanju podnebnim spremembam in varovanju virov v kmetijstvu«, v okviru katerega so partnerji (KGZS – Zavod Maribor – vodilni partner, Zadruga Konopko z.o.o., KGZS, KGZS – Zavod Celje, KGZS – Zavod Murska Sobota, KGZS – Zavod Novo Mesto
KGZS – Zavod Kranj, Kmetija Krevh, Kmetija Redek, Kmetija Pri omi Neži, Kmetija Škofic, Korenika, socialno podjetje, KOSI, d.o.o., ŠC Šentjur) v treh letih izvajali poskuse na petih kmetijskih gospodarstvih v petih regijah in intenzivno usposabljali ter izobraževali kmetije na temo pridelave konoplje. V treh letih so pridobili kar nekaj za prakso pomembnih rezultatov, glede možnosti uporabe konoplje kot rastline prilagojene na podnebne spremembe (visoke temperature, suša) in rastline, ki zaradi intenzivne rasti, globokega razvejanega koreninskega sistema in neuporabe FFS pri njeni vzgoji naredi veliko dobrega za kmetijska tla.

Kot nam je povedala dr. Tamara Korošec iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor bodo rezultati objavljeni v priročniku in na predstavitvah širom po Sloveniji, tudi na letošnjem sejmu Agra. Vsa tri leta so veliko vlogo pri pridelavi odigrali lokacija, tip, struktura in založenost tal ter čas setve. Vsako leto so bili rezultati drugačni, saj je bilo vreme zelo različno. Zaradi lažje strojne žetve, sploh pri sortah za pridelavo semena, se kmetje pogosto poslužujejo kasnejše setve (konec maja, začetek junija), kar se je letos na površinah s težkimi tlemi izkazalo za problematično izbiro. Zaradi nenehnega dežja, so bila težka tla razmočena, v njih je zmanjkovalo kisika in pleveli so bili v teh razmerah konkurenčnejši. Pridelki na teh površinah bodo slabi ali jih sploh ne bo. Na površinah, ki so bile dobro založene s hranili in organsko snovjo, pa so imeli letos tudi rekordni pridelek zelene mase. O končnem pridelku še ni mogoče govoriti, pove dr. Koroščeva.

POMEMBNA JE ZRAČNOST TAL

Pri zgodnji setvi (konec aprila) so rastline presegle 3,5 m višine, pri pozni setvi konec maja pa so presegle 2 m. V tem primeru se je dobro obnesla tako setev s koruzno sejalnico v vrste, kot gosta setev z žitno sejalnico. Realen pridelek pa bodo vrednotili šele v času zrelosti semen, to je konec septembra oziroma oktobra. Zaradi hladnih in mokrih poletnih mesecev se je zamaknila tudi faza cvetenja, zato upajo na lep preostanek poletja in jesen. Letos imajo v preizkušanju prvič tudi bolj toploljubno sorto midwest za cvet, ki zaradi razmer sploh še ni začela cveteti.

V letu 2022 so ugotovili, da konoplja sicer na videz bolje prenaša sušo kot druge kulturne rastline, vendar utrpi znatno škodo na pridelku. Ponovno so največji vpliv imela tla. Pri tleh z malo organske snovi v razmerah izmenjevanja suše in močnih nalivov pride do zbitosti in pomanjkanja zraka v tleh, kar je v preizkušanjih najbolj negativno vplivalo na pridelek. Tako ne velja stari rek, da konoplja dobro raste povsod in v vsakih razmerah. Ima velik potencial kot prilagodljiva toploljubna rastlina, vendar ji je treba zagotoviti zračna tla, dobro založena s humusom oziroma izvajati zračenje z okopavanjem ali/in česanjem, kar pa v letošnjem letu zaradi razmočeni tal ni bilo možno.

Rezultati v letu 2021 so pokazali, da se težka tla, ki so slabo založena z organsko snovjo, slabo obnesejo v sušnih razmerah, sploh v kombinaciji z zgodnje spomladansko močo, ki je ob setvi onemogočila normalen razvoj koreninskega sistema konoplje.