Slovensko sadjarstvo se v zadnjih letih sooča s številnimi izzivi. Površine nasadov jablan se zmanjšujejo in tudi pridelovalcev je manj, kar se kaže tudi v številu udeležencev že tradicionalnega sadjarskega posveta na sejmu Agra v Gornji Radgoni, ki ga organizira Združenje za sadjarstvo pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Tema letošnje okrogle mize je bila zagotavljanje zadostne in dostopne sezonske delovne sile. Predstavljena je bila tudi prva ocena pridelave jabolk in hrušk v Evropi in Sloveniji.

Po prvih ocenah Svetovnega združenja pridelovalcev jabolk in hrušk (WAPA) bo svetovna pridelava jabolk v letu 2026 znašala 97,88 milijona ton, od tega 34,5 milijona ton na Kitajskem. V državah EU bo predvidoma pridelanih 9,5 milijona ton jabolk, kar predstavlja tretji najnižji pridelek v zadnjem desetletju.

Največje evropske pridelovalke jabolk ostajajo Poljska, Italija in Francija. Značilnost teh držav so konstantni hektarji in konstantni pridelki. V Sloveniji padajo hektarji, ki so namenjeni za pridelavo sadja, in sicer enkrat hitreje kot v Evropi. V Evropi te površine padajo za približno 12 odstotkov, v Sloveniji pa kar za 24 odstotkov letno.

V zadnjih desetih letih se je pri nas površina intenzivnih nasadov jablan zmanjšala za 1100 hektarjev oziroma 35,5 odstotka, kar je skoraj trikrat več od povprečja Evropske unije.

Kot pravi predsednik Združenja za sadjarstvo pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij Mohor Holešek, se površine zmanjšujejo predvsem zaradi naše nekonkurenčnosti in cenovne politike. V zadnjih 20 letih so se po statističnih podatkih površine s 3000 hektarjev zmanjšale na 1990 hektarjev, zelo intenzivnih površin naj bi bilo le še okoli 1100 hektarjev.

ZARADI SUŠE NIŽJI PRIDELKI, SLABŠA KAKOVOST IN SKLADIŠČNOST

V Sloveniji bi lahko po letošnjih zgodnjih ocenah v intenzivnih nasadih pridelali približno 42.000 ton jabolk, kar bi bilo 20 odstotkov več kot lani. Vendar so dolgotrajna suša in visoke temperature močno vplivale na končni pridelek. Glavna posledica suše bodo manjše količine, slabša kakovost in slabša skladiščna sposobnost sadja.

Čeprav je domačega pridelka malo, jabolka najverjetneje ne bodo dosegla bistveno višjih cen, predvsem zaradi pritiska tujine. Suša je bila sicer povsod po Evropi, a bo jabolk v državah velikih pridelovalk dovolj in pričakovati je pritisk na cene slovenskih jabolk.

Večji pridelki glede na preteklo leto bodo letos v Srbiji in na Hrvaškem, v Avstriji bo pridelka manj predvsem zaradi pozebe, manj pridelka bo tudi v Nemčiji, na Madžarskem in na Poljskem.

V EVROPI VELIKE ZALOGE JABOLK PRETEKLEGA LETA

Poleg slabe letine sadjarje pestijo velike zaloge jabolk lanskega leta, ki naj bi bile v Evropi enkrat večje, kot so bile leto poprej. Razlogi so v tem, da cena še vedno ni dosegala ekonomske ravni in so marsikateri pridelovalci čakali s prodajo jabolk, ki so se dobro skladiščila. Drugi razlog je dobra letina ostalega sadja, kot so češnje, breskve, nektarine, ki so polnile trgovske police, in tretji razlog je vročina, ki je imela vpliv na manjšo porabo jabolk.

Čeprav v Sloveniji nimamo zalog, na naše cene vplivajo zaloge v drugih državah, predvsem v Nemčiji. Velike zaloge jabolk v Nemčiji bodo zagotovo bremenile industrijsko predelavo in vplivale na nizke cene jabolk. Glede predelave jabolk je še vedno vodilna Poljska, vendar se te količine zmanjšujejo, po drugi strani pa se tudi poraba sokov in drugih sadnih izdelkov zmanjšuje.

Pridelava hrušk v EU je ocenjena na 1,95 milijona ton, kar je tretji najnižji pridelek v zadnjih 30 letih. V Sloveniji bomo po prvih napovedih pridelali približno 2000 ton hrušk.

V tem letu nas čaka težka sezona ne le zaradi slabih vremenskih razmer in izredne poletne suše ter visokih temperatur, pač pa tudi zaradi velikih zalog, ki so ostale v številnih evropskih hladilnicah, in sadja, ki prihaja iz sadovnjakov in ne bo imelo skladiščnih sposobnosti, zato ga bo treba hitro prodati. Nenazadnje je veliko jabolk in drugega sadja v Evropi in na vrtovih,« pravi Mohor Holešek, predsednik Združenja za sadjarstvo pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij.

VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA POTREBE PO DELOVNI SILI

Sadjarstvo se v Sloveniji v zadnjih letih sooča s številnimi pritiski. Poleg vse pogostejših vremenskih nevšečnosti sektor zaznamujejo pomanjkanje delovne sile, nestabilne razmere na trgu, naraščajoči stroški in vse zahtevnejša administracija.

Posebej pereče je vprašanje sezonskih delavcev, brez katerih številna sadjarska gospodarstva v času obiranja ne morejo zagotoviti pravočasnega spravila pridelka. Na okrogli mizi z naslovom »Več vročine, več izzivov, več delavcev: kako prilagoditi sadjarstvo novim razmeram?« so sodelovali predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, Ministrstva za gospodarstvo, Zavoda RS za zaposlovanje ter gospodarstva. Sodelujoči so se strinjali, da bo treba za ohranitev domače pridelave hrane prilagoditi obstoječe sisteme sezonskega dela dejanskim potrebam kmetijstva ter poiskati učinkovitejše rešitve za zagotavljanje potrebne delovne sile.

»Jabolko ne počaka, da se administracija uskladi,« je bilo eno od ključnih sporočil razprave. Kmetijska proizvodnja je izrazito sezonska, posamezna opravila pa so močno odvisna od vremena. Če v ključnem trenutku ni dovolj delavcev, lahko pridelek izgubi kakovost ali ga v skrajnem primeru sploh ni mogoče pravočasno pobrati.

Prva napoved pridelave jabolk v letu 2026 (v 1000 tonah)

Avstrija                90

Hrvaška               64

Francija                1162

Madžarska           135

Nemčija               1013

Italija                   2269

Poljska                 2665

Romunija             430

Slovenije             42

Španija                 525

Skupaj EU            9496

Vir: (WAPA)

Mohor Holešek je poudaril, da veljavne omejitve začasnega in občasnega dela ne odražajo dejanskih potreb sadjarske pridelave. Združenje zato predlaga povečanje največjega dovoljenega obsega začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu na 180 dni za posameznega izvajalca in 180 dni skupno na kmetijsko gospodarstvo, zmanjšanje davčne in prispevne obremenitve sezonskega dela ter hitrejše postopke zaposlovanja tujih sezonskih delavcev. Kot so poudarili, sadjarska sezona ni omejena zgolj na nekaj tednov obiranja. Potrebe po večji delovni sili v nasadih niso le v času obiranja, pač pa tudi v času obrezovanja in redčenja. Na gospodarstvih z več različnimi kulturami pa se potrebe po delovni sili raztezajo od pomladi do pozne jeseni. Daljše obdobje bi po njihovem mnenju pomenilo manj menjavanja delavcev, manj administracije in manj prekinitev delovnih procesov.

V SLOVENIJO PRIHAJAJO DELAVCI IZ NEPALA IN INDIJE

Kot je bilo poudarjeno, Slovenija za pridobivanje delovne sile iz tradicionalnih okolij, predvsem Bosne in Hercegovine ter Srbije, ni več tako privlačna kot nekoč. Delavci prihajajo tudi iz bolj oddaljenih držav, med drugim iz Nepala in Indije. Pri njih so postopki praviloma zahtevnejši in lahko trajajo dlje, zato je ključnega pomena, da delodajalci potrebe po delovni sili načrtujejo dovolj zgodaj, je poudarila Jerneja Vrešak iz Zavoda RS za zaposlovanje. Na zavodu vloge za sezonsko delo rešujejo prednostno in po njenih besedah trenutno ni večjih zaostankov.

Pri delavcih iz držav Zahodnega Balkana je vključevanje praviloma lažje zaradi obstoječih migracijskih tokov, jezikovne bližine in izkušenj iz preteklih let. Pri delavcih iz Nepala in Indije pa so postopki daljši tudi zaradi postopkov na diplomatsko-konzularnih predstavništvih in potrebnih prevodov oziroma overitev dokumentov.

Tudi Grega Malec z Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport je opozoril, da se Slovenija pri zagotavljanju tuje delovne sile srečuje z vse večjo konkurenco drugih evropskih držav, hkrati pa se podobne težave pojavljajo tudi v državah, ki so bile nekoč pomemben vir delovne sile za Slovenijo. Možna rešitev bi bila po njegovem mnenju tudi sklepanje bilateralnih dogovorov z državami, ki imajo velik potencial delovne sile, vendar je takšen pristop dolgotrajnejši od postopkov, ki jih omogoča nacionalna zakonodaja.

ČASOVNE OMEJITVE IN DRUGA PRAVILA ODVRAČAJO DOMAČO SILO

Razprava je pokazala, da pomanjkanje delavcev ni zgolj posledica pomanjkanja zanimanja za delo v kmetijstvu. Del potencialnih domačih delavcev naj bi odvračale tudi časovne omejitve in način, kako je sezonsko delo urejeno.

Predstavniki sadjarjev so opozorili, da je pri sezonskem delu ključno, da je delo ustrezno plačano, hkrati pa mora biti sistem dovolj prožen, da lahko delavec pride takrat, ko ga gospodarstvo dejansko potrebuje.

Poseben problem predstavljajo vremenske razmere. Obiranje se lahko zaradi vročine, dežja ali drugih okoliščin zamakne, zato delodajalec vnaprej ne more vedno natančno določiti, kdaj in koliko ljudi bo potreboval. V času največje potrebe lahko potrebuje večje število delavcev, nato pa se potreba hitro zmanjša.

Po besedah udeležencev posveta so potrebni ukrepi, ki bi izboljšali konkurenčnost slovenskega sadjarstva, zmanjšali administrativne ovire, povečali interes za zakonito sezonsko delo ter prispevali k večji prehranski varnosti države. Posebej pomembno je, da imajo slovenski pridelovalci primerljive pogoje poslovanja s pridelovalci v drugih državah Evropske unije (Hrvaška, Poljska, Italija, Nemčija), kjer so sistemi sezonskega zaposlovanja pogosto bolj prilagodljivi in manj obremenjeni.