Več ekoloških živil v šolah in vrtcih

14 maja, 2026
0
0

Intervencija Ekološko kmetovanje IRP19 spodbuja pridelavo visoko kakovostne in varne hrane z visoko prehransko vrednostjo, hkrati pa zmanjšuje onesnaževanje okolja in uporabo kemičnih sredstev v kmetijstvu.

Nabava lokalnih ekoloških živil v vzgojno-izobraževalnih zavodih je preko zelenega javnega naročanja pomemben instrument države oz. družbe za spodbujanje kmetij in ohranjanje krajine ter vseh drugih javnih dobrin, ki jih ekološko kmetijstvo zagotavlja. Pridleavo ekoloških pridlekvo pa država podpira tudi v okviru skupne kmeitjske politike v preko urkepa IRP 10 ekološko kmetovanje

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na spletni strani objavilo praktični vodnik Kako do več lokalnih ekoloških živil na jedilnikih v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Namenjen je predvsem organizatorkam in organizatorjem prehrane v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in kuharskemu osebju. Vodnik prikazuje dobre prakse in pristope za lažje vključevanje lokalnih ekoloških živil v procesih javnega naročanja, pomembno pa lahko pripomore tudi k vključevanju vseh lokalnih živil in shem kakovosti. Podlaga so konkretne prakse v slovenskem prostoru ter dejanske finančne, pridelovalno-oskrbovalne, infrastrukturne in kadrovske možnosti. Namenjen je predvsem organizatorkam in organizatorjem prehrane v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in kuharskemu osebju, lahko pa je v podporo tudi drugim strokovnim kadrom in deležnikom, ki se pri svojem delu ukvarjajo z javnimi naročili živil in krepijo lokalne oskrbovalne verige.

Koristi ekološkega kmetijstva zagotavlja uraden ekološki certifikat oziroma EU označba za ekološka živila, ki uživa visoko stopnjo prepoznavnosti in zaupanja med potrošniki. Med vsemi oblikami kmetovanja je ekološko kmetijstvo prepoznano kot eno najbolj prijaznih okolju.

Ker povpraševanje po lokalnih ekoloških proizvodih narašča, ima intervencija Ekološko kmetovanje IRP 19 ključno vlogo pri krepitvi domače ponudbe.

POPOTNICA ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE OTROK

Zdravo prehranjevanje je vse bolj prepoznano kot ključna popotnica za zdravo življenje otrok in pomemben temelj zdrave družbe. Jedilnice in druge pedagoške vsebine v vrtcih in šolah so zato tudi pomemben prostor prehranske vzgoje, kjer se pri otrocih razvijajo zdrave prehranske navade, kultura prehranjevanja in odgovoren odnos do hrane. Kakšno hrano otroci jedo in kako jo spoznavajo, dolgoročno vpliva na njihov odnos do zdravega prehranjevanja, kmetijstva ter s tem na javno zdravje in dojemanje pridelave hrane. Številni organizatorji prehrane ugotavljajo, da otroci znanja in navade, pridobljene v šoli, pogosto prenašajo tudi v domače okolje.

V ekološkem kmetijstvu je prepovedana uporaba mineralnih gnojil, sintetičnih fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov) in regulatorjev rasti. V celotni pridelavi, tako rastlinski kot živalski, je izrecno prepovedana uporaba gensko spremenjenih organizmov (GSO).

VLOGA ŠOLSKIH KUHINJ JE OHRANJANJE KMETIJ

Kuhinjam in jedilnicam v javnih zavodih pripada tudi pomembna vloga pri trajnostnem razvoju in ohranjanju slovenskih kmetij. Z izbiro slovenskih živil se krepijo kratke dobavne verige, ohranja podeželje, okolje in kmetijska gospodarstva. Posebej dragocena je uporaba lokalnih ekoloških živil, saj certificirana ekološka pridelava zagotavlja visoke standarde varovanja okolja, dobrobiti živali in zdravja pridelovalcev. Povečano povpraševanje po lokalnih ekoloških živilih v javnih zavodih spodbuja širitev ekološkega kmetijstva in podpira cilje Akcijskega načrta razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2027, ki med drugim stremi k večji trajnostni potrošnji v celotni družbi.

Ekološko kmetijstvo namesto na teh zunanjih vhodnih sredstvih gradi na naravnih procesih in naravnih pripravkih.

Pri nabavi živil javni zavodi sledijo zahtevam zelenega javnega naročanja, katerega cilj je zmanjševanje vplivov na okolje in podnebje. Uredba določa obvezne deleže ekoloških in kakovostnih živil ter spodbuja upoštevanje okoljskih in kakovostnih meril. Kljub napredku se nekateri javni zavodi pri doseganju teh ciljev še vedno soočajo z izzivi, ki pa jih bodo tudi s sledenjem vodniku morda lažje premagali. Tako bodo le še nadgradili organizirano prehrano v vzgojno-izobraževalnih zavodih v Sloveniji, ki je s svojo občudovanja vredno tradicijo in razširjenostjo lahko za zgled številnim državam po Evropi.