Najboljše je viljamovko uživati hladno s koščkom hruške ali ob požirku hruškovega soka. Ampak Mitja svetuje v zmernih količinah, saj žganje zna dobro plezati, iz želodca v glavo, celo v lase zleze. Njihovo viljamovko je mogoče poiskusiti v več lokalnih gostiščih, restavracijah in kavarnah, največ je prodajo na sami kmetiji, v zadnjem času pa po vsej Štajerski.

Prvi nasad hrušk viljamovk je oče Stanko Firbas zasadil že leta 1987. Od takrat naprej so nasade nenehno širili in danes imajo štiri nasade različnih starosti, skupaj je na slabih treh hektarjih 4500 hrušk viljamovk. Vmes je nekaj hrušk sorte conference, predvsem zaradi oplojevanja viljamovke. Nekoč so Firbasovi vse hruške prodajali, a so leta 2016 oziroma 2017 s tem prenehali, saj so odkupne cene zelo padle, celotnemu pridelku pa so dodali vrednost s kuhanjem žganja. Kmetijo je prevzel sin Mitja, ki se je kljub izobrazbi v gradbeništvu, odločil, da se bo preživljal izključno iz kmetijske dejavnosti, da bo nadaljeval žganjekuho in bo kmetijo razvijal in širil predvsem v tej panogi. Ob pomoči staršev, očeta Stanka in mame Marije, in žene Monike mu to tudi zelo uspeva.

Žganjekuha se že stoletja skorajda ni spremenila. Kuhanje žganja je pridobivanje alkoholnih pijač z destilacijo alkoholno prevretih rastlinskih pridelkov, ko se v kotlu za žganje počasi segreva drozga, kar povzroča izhajanje lahko hlapljivih snovi. Alkoholni hlapi gredo do kondenzatorja, kjer se ohladijo in utekočinijo in nastane žganje. Gre za preprosto destilacijo kakovostnih pridelkov, pri čemer je ves čas nadzirati temperaturo v kotlu in da se vsebina ne prismodi. Mitja kuha žganje v dveh kotlih, ki jih kuri na drva, najboljša so bukova drva. Pri viljamovki se delata dve destilaciji, najprej gredo v kotel mlete hruške, potem se žganje prekuha še enkrat. Še bolj kot pri prvi destilaciji je temperatura pomembna pri drugi destilaciji, pravi Mitja Firbas.

Kmetija Firbas obsega 13 ha površin, od tega so trije hektarji hrušk viljamovk, en hektar čaka na spomladansko saditev mladih viljamovk, tri hektarje je gozda, ostalo so njive, na katerih pridelujejo poljščine. Letos so na petih hektarjih pridelali ajdo.

KAKOVOSTNO SADJE ZA KAKOVOSTNO PIJAČO

Za kakovostno viljamovko je potrebna tudi kakovostna hruška viljamovka, zato je skrb za nasad potreben čez vso leto. Mitja je prepričan, da je nasad in drevesa potrebno oskrbeti predvsem s pravilno prehrano. Le močna in zdrava drevesa se bodo lažje borila proti boleznim in škodljivcem in bodo dala zdrav pridelek. Firbasovi vsako leto naredijo ustrezen gnojilni načrt, velik pomen pa ima tudi pravilna rez dreves, pri čemer sledijo tudi novim tehnologijam. Največjo nevarnost med boleznimi je škrlup, med škodljivci pa več vrst bolšic. Vse nasade imajo ograjene, čeprav vanj še vedno zaide kakšna srna ali zajec, ki lahko naredi precej škode, predvsem spomladi na mladih poganjkih.

Hruška za kakovosten pridelek potrebuje tudi dovolj vlage. Najmlajši nasad v velikosti 1 ha je namakan, medtem ko tudi ostala po potrebi zalivajo, zlasti spomladi v fazi cvetenja ali poleti v fazi zorenja plodov. Nasadi zaenkrat še niso pokriti z mrežo proti toči, a bolj kot toče se Mitja boji pozebe, zato že zbira vse potrebne informacije o ureditvi namakanja in oroševanja v vseh nasadih.

Viljamovko je zaradi njene specifične arome in okusa najbolje postreči samostojno in primerno ohlajeno. Lahko pa se jo postreže tudi z dodatkom koščka hruške, hruškovega krhlja ali s kozarcem hruškovega soka.

VILJAMOVKA DOBILA SREBRNO PRIZNANJE NA LONDON SPIRITS COMPETITION

Viljamovko prodajajo v litrskih, 0,7 litrkih, pollitrskih in 0,35 litrskih steklenicah v glavnem na domu, nekaj lokalnim gostilnam in restavracijam, pred kratkim so začeli tudi s prodajo preko zadruge Dobrina. Potem, ko so letos na Dobrotah slovenskih kmetij po treh zlatih priznanjih prejeli znak kakovosti in ko so se spomladi udeležili svetovno znanega ocenjevanja žganih pijač v Londonu, kjer so za viljamovko prejeli srebrno prizanje, se je povpraševanje po njihovi viljamovki z vseh strani povečalo.

Zaradi večjega povpraševanja ima Mitja še večjo veselje za razvoj in širitev dejavnosti. Čez leto so že pripravili nov hektar zemljišč, kjer bodo spomladi zasadili sadike viljamovke. Skupaj z Moniko razmišljata o prenovi blagovne znamke, morebiti o dodatni ponudbe kot so hruškovi krhlji ali hruškov sok, trenuutno razmišljata o spletni strani kmetije, preko katere bi bila mogoča tudi spletna prodaja.

Zorenje v hrastovem sodu bo viljamovki dalo še močnejšo aromo in okus.

Žganje praktično nima roka trajnosti, pač pa velja: starejša je, boljša je. Mitja je pred nekaj meseci napolnil 50 litrski hrastov sod, v katerem viljamovka že dobiva barvo hruškovih krhljev in močnejšo aromo ter s tem še dodano vrednost.

Najstarejši nasad hrušk je star več kot 30 let. Del tega nasada Mitja že ustrezno obrezal in če se bo pomlajevanja obneslo bo na tak način pomladil še ostala stara drevesa, v nasprotnem primeru bo nasad pootrebno obnoviti z novimi sadikami.