Vpliv biostimulantov na pridelek jabolk

19 marca, 2024
0
0

V okviru Slovenskega sadjarskega kongresa januarja v Krškem je bil predstavljen tudi enoletni poskus vpliva biostimuilantov amicel root na pridelek pri jablani sorte topaz, opal in idared v letu 2022. Poskus so vodili Metka Hudina, Jerneja Jakopič in Robert Veberič. Gre za rezultate enoletnega poskusa, ki je potekal v ekstremih razmerah – visoke temperature, pomanjkanje padavin. Ugotovili so, da je tretiranje z amicel root vplivalo na večji pridelek na hektar pri sorti opal. Večje je bilo število podov na drevo ter večji koeficient rodnosti pri sortah opal in idared. Ni pa tretiranje vplivalo na kakovost plodov.

ZAKAJ BIOSTIMULANTI?

Eden od današnjih izzivov za doseganje prehranske varnosti je povečanje pridelave hrane. In sicer ob povečevanju kakovosti pridelka in zmanjševanje vpliva kmetijskih praks na okolje. Da bi povečali kakovost pridelka in donos ter trajnostno ohranili naravne kmetijske ekosisteme za prihodnje generacije, bi morali povečati vnos hranil. Kot tudi okrepiti naravne obrambne mehanizme rastlin za soočanje s škodljivci in boleznimi brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Ob upoštevanju teh ciljev so bili biostimulanti predlagani kot možna ključna sredstva za spodbujanje rasti rastlin in povečanje pridelka. Biostimulanti lahko tudi zmanjšajo vpliv abiotskega in biotskega stresa ter zmanjšajo odvisnost načinov pridelave od kemičnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev.

Raziskava je bila narejena v okviru programske skupine Hortikultura P4-0013 v letu 2022.

KAJ SO BIOSTIMULANTI?

Biostimulanti so opredeljeni kot izdelki, ki vsebujejo snovi in/ali mikroorganizme. Njihova naloga je spodbujanje naravnih procesov za izboljšanje privzema hranil, učinkovitosti hranil, tolerance na abiotski stres in kakovosti pridelka, neodvisno od vsebnosti hranil. Skupina biostimulanti je bila zakonsko opredeljena leta 2019 kot samostojna skupina, poleg gnojil in fitofarmacevtskih sredstev.

Zakonsko so opredeljeni kot izdelki za krepitev rastlin, spodbujanje rasti rastlin in dvig odpornosti.

V skupino biostimulantov se uvrščajo snovi in mešanice s sposobnostjo spodbujanja in krepitve rastlin ali izboljšanja tal. So snovi, ki vplivajo na naravne procese v rastlinah in neposrednem okolju, kot so rast, tvorba plodov ali oblika in intenzivnost odziva rastline na stresne okoliščine.

Biostimulante so različni avtorji razvrstili v skupine glede na sestavo, izvor in način učinkovanja določene snovi. Glede na izvor surovin, sestavo in učinkovanje jih delimo na: aminokisline in beljakovinske hidrolizate, ekstrakte alg, druge rastlinske ekstrakte, huminske in fulvo kisline, hitozan in naravne polimere, mikroorganizme (glive, bakterije) in anorganske snovi.

Fotografija: Metka Hudina

KAKO DELUJEJO BIOSTIMULANTI?

Biostimulanti delujejo tako, da spodbujajo naravne procese v rastlinah ali njihovi okolici, vključno z obrambnimi reakcijami na negativne vplive okolja. Spodbujajo rast zaradi: fitohormonov (avksini, citokinini, giberelinska in abscizinska kislina, etilen) ali njim sorodno delujočih snovi (tvorba in razvoj korenin, cvetenje, zorenje plodov). Spodbujajo rast zaradi elicitorjev, ki zmanjšujejo škodo povzročeno z boleznimi in škodljivci (nanešeni na rastline aktivirajo lastne obrambne mehanizme.

Sproži se verižna reakcija z aktiviranjem genov za sintezo specifičnih obrambnih snovi; kelatov. Ti povečajo dostopnosti hranil in njihovo mobilnost; zmanjševanja oksidativnega stresa, ki je posledica abiotičnega stresa (suša, vročina, mraz) in številnih drugih dejavnikov okolja. Preprečujejo kopičenje reaktivnih kisikovih spojin (ROS), ki povzročajo poškodbe celičnih sten in genetskih zasnov v celičnem jedru. V biostimulantih vsebujoči antioksidanti imajo sposobnost vezave in inaktivacije ROS. To je sekundarnih rastlinskih metabolitov, ki vplivajo na številne procese v rastlinah in so pomemben del obrambe pred paraziti (fenoli – salicilna kislina, polifenoli, terpeni, alkaloidi,aminokisline). Spodbujajo živost tal v interakciji z mikroorganizmi. So hrana bakterijam (ekstrakti alg in beljakovinski hidrolizati) ter tako vplivajo na sestavo mikrobioma. Vplivajo tudi na zmanjševanja oksidativnega stresa, ki je posledica abiotičnega stresa (suša, vročina, mraz) in številnih drugih dejavnikov okolja.

POSKUS S TRETIRANJEM BIOSTIMULANTI AMICEL ROOT

Leta 2022 so tako zastavili poskus, v katerem so želeli ugotoviti vpliv sredstva amicel root (Altinco, Španija), ki vsebuje rastlinske izvlečke in 6% Cu, na količino in kakovost pridelka jablane pri sortah topaz, opal in idared.

Poskus na sortah topaz in opal je potekal v Hortikulturnem centru Biotehniške fakultete, Orehovlje, Miren, pri sorti idared pa v Bistrici ob Sotli. V poskus so vključili dve obravnavanji. Prvo je tretirano s sredstvom amicel root in druga, kjer tla niso tretirali s sredstvom cmicel root. Sredstvo amicel root so nanesli na tla v vrsti s herbicidno škropilnico 15. 4. 2022 in nato 22. 6. 2022, vsakokrat 16 l/ha.

Opravili so meritve in opazovanja: število cvetnih šopov/drevo, število plodov/drevo po kakovostnih razredih, količina pridelka/drevo, pridelek/ha, koeficient rodnosti, dimenzije ploda (višina, širina, masa), vsebnost topne suhe snovi, trdota mesa, vsebnost škroba, parametri osnovne in krovne barve.

V letu 2022 je bila povprečna letna temperatura zraka v Biljah kar za 1,8 ºC višja kot v 30- letnem obdobje. Prav tako pa je bila količina padavin v letu 2022 manjša kot v 30-letnem obdobju za 560,8 mm. V letu 2022 so bile junija, julija in avgusta povprečne najvišje mesečne temperature nad 30 ºC. Na Bizeljskem je bila povprečna letna temperatura kar za 2,2 ºC višja kot v 30-letnem obdobje. Prav tako pa je bila količina padavin leta 2022 manjša kot v 30-letnem obdobju za 251,6 mm. Junija, julija in avgusta so bile povprečne najvišje mesečne temperature nad 27 ºC.

REZULTATI POSKUSA

V zadnjem času se veliko pozornosti posveča biostimulantom na osnovi rastlinskih izvlečkov, aminokislin in morskih alg. Študije so pokazale, da imajo te kompleksne mešanice različne biostimulativne lastnosti in vsebujejo spojine, kot so različne oblike ogljikovih hidratov, aminokisline, majhne količine rastlinskih hormonov, osmoprotektorjev in beljakovin. Poleg krepitve rastline proti stresu, povečevanja absorpcije hranil, boljše rast in večjega pridelka so biostimulanti na osnovi morskih alg dokazano krepili koreninski sistem. Povečali so cvetenje, kakovost sadja in okus ter celo kakovost pridelka. Pri sortah opal in idared ni bilo razlik v povprečnem številu cvetnih šopov/drevo med obravnavanjema (kontrola in amicel root). Povprečno število cvetnih šopov na drevo je bilo pri sorti topaz večje pri kontroli kot pri obravnavanju amicel root. To večje število cvetnih šopov/drevo se ni odrazilo tudi v večjem številu plodov/drevo, saj pri sorti topaz ni bilo značilnih razlik med obravnavanjema.

Pri sortah opal in idared so imela drevesa obravnavanja amicel root značilno večje število plodov/drevo kot kontrolna drevesa.

Na lokaciji HC BF v Mirnu pri Novi Gorici so pri sortah topaz in opal na količino in kakovost pridelka močno vplivali okoljski dejavniki – visoka temperatura in odsotnost padavin. Prav tako je bilo vodno zajetje Vogršček v sanaciji in ni bilo v zajetju vode, da bi lahko namakali. Kljub ekstremno visokim temperaturam in ob odsotnosti padavin je bil pri sorti opal značilno večji pridelek pri obravnavanju, kjer so drevesom prek tal dodali amicel root. Enak trend – trend večjega pridelka pri obravnavanju amicel root v primerjavi s kontrolo, so opazili pri sortah topaz in idared.

Sorto topaz so v drugi polovici juliju namakali 6-krat in vsakokrat dodali po 10 l vode/drevo. Na lokaciji Bistrica ob Sotli so bile ravno tako ekstremno visoke temperature in pomanjkanje padavin. V poskusu imeli možnost kapljičnega namakanja. Vsak dan so dodali 8 l vode na drevo). Količina pridelka je bila pri sorti idared bistveno večja v primerjavi s sortama na lokaciji Miren.

V MASI PLODOV NI BILO RAZLIK

Pri sorti topaz tretiranje z amicel root vplivalo na večjo maso ploda. Pri sortah opal in idared med obravnavanjema ni bilo značilnih razlik v masi ploda. Je pa zaradi pomanjkanja vode in visokih temperatur opazno manjša masa ploda. Pri sorti opal plodovi niso dosegali minimalne mase ploda za I. kakovostni razred, ki je 110 g. Pri sorti topaz je bil pri obravnavanju amicel root tudi značilno večji delež plodov I. kakovostnega razreda. Pri ostalih sortah (idared in opal) ni bilo razlike v deležu plodov I. kakovostnega razreda. Tretiranje z amicel root je imelo pozitiven vpliv na koeficient rodnosti. To je na število plodov, ki se razvijejo iz enega cvetnega šopa. Ta je bil značilno večji pri sortah opal in idared pri obravnavanju amicel root v primerjavi s kontrolo. Pri sorti topaz med obravnavanjema ni bilo značilnih razlik.