Na kmetiji Čadež v Delnicah pri Poljanah nad Škofjo Loko sledijo ukrepom Skupne kmetijske politike 2023-2027, saj kmetujejo na naravi prijazen način in tako prispevajo k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in varovanju okolja nasploh v okviru ukrepa IRP19 Ekološko kmetovanje. Rezultat takšnega kmetovanja je, da je Aleš Čadež postal Inovativni mladi kmet, mesec dni po prejemu tega laskavega naziva pa postal še prvi Slovenec, ki je na Evropskem kongresu mladih v Bruslju osvojil naziv najboljši evropski mladi kmet ter hkrati prejel nagrado za najboljši projekt energetske učinkovitosti.

Skupna kmetijska politika 2023–2027 še posebej podpira majhne hribovske kmetij, kjer so za pridelavo zelo omejeni dejavniki. Nekoč živinorejski kmetiji Pr’ Tonet na nadmorski višini okrog 500 metrov v Delnicah pri Poljanah nad Škofjo Loko so vedno pridelovali tudi nekaj zelenjave, viške pa je mama prodajala na škofjeloški tržnici. Pri tem ji je Aleš pomagal že kot otrok in hodil ob sobotah z njo prodajat. Na 25-hektarski kmetiji so imeli 15 do 20 krav molznic.

Danes bi bilo to premalo za dohodek iz kmetijstva, poleg tega je vsa infrastruktura dotrajana in potrebna celovite prenove. Čeprav je Aleš po poklicu kuhar in je bil kot kuhar zaposlen v znanih restavracijah, tudi izven naših meja, se je leta 2016, ko se je mama upokojila, odločil, da bo njeno delo nadaljeval in se preživljal izključno s pridelavo in prodajo zelenjave. Tako danes skupaj z bratom in ob pomoči obeh partnerk ter mame na 4,4 hektarja površin pridelujejo zelenjavo ter nekaj jagod in drugega jagodičja.

Skupna kmetijska politika 2023–2027 v okviru intervencij podpira pridelavo zelenjave, saj samooskrba z zelenjavo znaša od 30 do 45 %, pomeni, da pridelamo le okoli 1/3 do skoraj polovico potrebne zelenjave, preostalo uvozimo. Po statističnih podatkih smo zelenjadnice v letu 2024 pridelovali na skupnih 4.700 hektarjih, kar je za 9 % večja površina kot leto prej. Pridelali smo približno 85.400 ton zelenjave, od katere jo je bilo skoraj 56.000 ton pridelano za prodajo. Ekološke zelenjave se prideluje na približno 300 hektarjih, letno pridelamo okrog 1.700 do 2.000 ton ekološke zelenjave.

EKOLOŠKA ZELENJAVA JE TRŽNA NIŠA

Na kmetiji nikoli niso uporabljali fitofarmacevtskih sredstev, za gnojenje njiv pa vedno le hlevski gnoj, kar Aleš pri prodaji pridelkov vedno poudarja. Kot pravi, so ga njegove stranke nagovorile k temu, da je tudi uradno prešel na ekološko kmetovanje s certifikatom. V Sloveniji je povpraševanje po ekoloških pridelkih bistveno večje od ponudbe, zato je preusmeritev v ekološko kmetovanje pomembna za razvoj lokalnih trgov in predstavlja tržno priložnost za pridelovalce.

Aleš Čadež želi v prihodnje povečati pridelavo in prodajo ekološke zelenjave, kar mu pomaga tudi podpora v okviru ukrepa IRP19 Ekološko kmetovanje, ki posredno spodbuja povečanje obsega tržne ekološke pridelave in predelave, kar je tudi eden izmed ciljev v okviru Strategije »od vil do vilic«.

To je Aleša Čadeža spodbudilo, da se je vključil v shemo kakovosti Ekološko kmetovanje in v okviru SKP 2023–2027 v ukrep IRP19 Ekološko kmetovanje. Ekološka pridelava je zagotovo pomembna tudi z vidika naraščajočega povpraševanja po lokalnih ekoloških proizvodih.

Na območju Poljanske doline je malo kmetij, ki bi se ukvarjale s pridelavo zelenjave, še manj jih ponuja ekološko zelenjavo. Aleš Čadež pa ve, da ekološko kmetovanje zagotavlja pridelavo visoko kakovostne in varne hrane z bogato prehransko vrednostjo ob hkratnem kar največjem možnem zmanjšanju vseh oblik onesnaževanja. Zato v ekološkem načinu kmetovanja vidi dodano vrednost. Za Aleša je pridelava vrtnin brez uporabe kemičnih zaščitnih sredstev samoumevna, poleg tega pa ne želi prodajati nekaj, kar tudi sam ne bi jedel oziroma uporabil kot sestavino za pripravo jedi zase in za svojo družinico, v kateri je na veliko veselje Aleša in Lucije tudi nekajmesečni dojenček.

SISTEM PAPERPOT ZA VZGOJO SADIK

Namen ukrepa IRP19 Ekološko kmetovanje je spodbujati kmetijska gospodarstva za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja, kar so na kmetiji Čadež delali tudi pri vzgoji sadik za tržno pridelavo zelenjave. Velik del sadik so vzgajali sami, nekaj so jih tudi kupovali. Aleš, ki pa je žel uspehe v karateju tudi na svetovnem nivoju ter bil pogosto na Japonskem, pa je tam čisto slučajno naletel na podjetje, ki se ukvarja s prodajo papirnatih lončkov za vzgojo sadik (t. i. sistem paperpot). Gre za povezane papirnate celice v obliki harmonike, ki so narejene iz biorazgradljivih materialov, kar pomeni, da se naravno razgradijo, obogatijo prst in tako tudi zmanjšajo odpadke. Postopek presajanja sadik je enostaven, pridelava zelenjave pa učinkovitejša, trajnostna in stroškovno ugodnejša.

Motovilec, ki so ga prej s sadikami v platojčkih sadili 15 ur, sedaj s paperpot papirnatimi verižnimi lončki in ročnim sadilnikom posadijo v eni uri.

Kot nam je demonstriral Aleš, se papirnate celice paperpot razprejo, vanje se strese substrat in naredi majhne luknjice, v katere se iz pladnja z luknjicami stresa semena. Pomembno pri papirnatih lončkih paperpot, bodisi verižnih ali neverižnih, je to, da lončki, v katerih vzklije seme, nimajo dna. Tako lahko po presajanju korenine vzgojenih rastlin neovirano rastejo naprej, saj imajo v zemlji prosto pot.

ŠTEVILNE PREDNOSTI PRI VZGOJI SADIK

»Pri vzgoji sadik s sistemom paperpot smo za 70 do 80 % zmanjšali uporabo substrata,« pove Aleš Čadež. Zmanjša se poraba vode, saj papirnati lončki zadržujejo vlago, predvsem pa ni odpadkov, ki jih povzroča vzgoja sadik v platojih iz plastike ali stiropora. Na manjši površini se vzgoji več sadik, saj med celicami ni vmesnega prostora. Nasploh Aleš potrebuje za vzgojo sadik bistveno manj prostora, kot ga je pri klasični vzgoji v navadnih platojih ali lončkih. Pri klasični metodi presajanja pogosto prihaja do poškodb koreninskega sistema, kar se pri sistemu paperpot ne zgodi. Ker se sadika presadi v zemljo skupaj s papirnato celico, pri tem ne doživi šoka, zato ne pride do zaustavitve rasti, pač pa takoj nadaljuje z rastjo in lažje preraste tudi plevele. »Zagotovo nam je s takšnim načinom vzgoje sadik prikrajšano eno odstranjevanje plevelov,« poudarja Aleš.

ROČNI SADILNIK, PRILAGOJEN SLOVENSKIM TLEM

Za presajanje sadik v papirnatih lončkih so Japonci razvili ročni enovrstni sadilnik. Aleš Čadež in Rok Gartnar iz podjetja Lavrih pa sta japonski sadilec prilagodila naši zemlji, v kateri je tudi veliko kamenja.

V okviru SKP 2023–2027 Aleš Čadež v okviru ukrepa IRP19 Ekološko kmetovanje skrbi za rodovitnost tal. Aleš sadike presaja zelo hitro, nekatere že v nekaj dneh po setvi oz. takoj ko seme vzklije, druge pa po treh do petih tednih. Ko so sadike pripravljene, se jih naloži v sadilnik, verižni sistem lončkov ter ročno pomikanje sadilca pa zagotavljata enakomerno razdaljo in enotno globino sajenja. Ob vleki sadilnika po zemlji le-ta samodejno ustvarja brazdo, vstavlja sadike, jih prekrije z zemljo in trdno pritisne na svoje mesto. Ker se sadilnik uporablja ročno, ne potrebuje goriva ali elektrike, a je vseeno hiter ter hkrati okolju prijazen in stroškovno ugoden. Tudi delo je zelo olajšano.

Aleš je tudi dolgoletni karateist in reprezentant Slovenije, ima dve bronasti medalji s svetovnega in dve bronasti z evropskega prvenstva, obenem je državni prvak in pokalni prvak Slovenije. Večkrat je obiskal Japonsko, kjer se je čisto slučajno srečal s sistemom verižnih papirnatih lončkov paperpot, ki ga že več let preizkuša na svoji kmetiji.

Ko so sadike v zemlji, se hitro ukoreninijo in začnejo rasti v najboljših pogojih za rast. Z minimalnim šokom ob presajanju in idealno razdaljo so rastline bolj močne in zdrave ter dajo večje pridelke. Ker so papirnati verižni lončki izdelani iz posebnega papirja in vodotopnega lepila, se lončki po presaditvi v zemlji postopoma razgradijo, kar omogoča optimalno porazdelitev zraka in vode do korenin. Na splošno se lončki razgradijo v nekaj tednih do nekaj mesecev, kar je odvisno od vrste rastlin, okoljskih pogojev in načina zalivanja.

TRAKTORSKI SADILNIK ZA VELIKE NJIVE IN POLJA

Po uspešni preizkušnji sistema paperpot oz. verižnih papirnatih lončkov in ročnega enovrstnega sadilnika na domači kmetiji sta se Aleš Čadež in Rok Gartnar lotila še nadaljnjega razvoja sadilnika. Po izdelavi in preizkušnji dvovrstnega ročnega sadilnika jima je uspelo izdelati štirivrstni traktorski sadilnik, s katerim je mogoče saditi večje njive in polja. Na obeh straneh sadilnika je plošča, na kateri stoji delavca, ki nadzira spuščanje sadik v stroj in sajenje verižnih papirnatih lončkov v zemljo. To deluje povsem po enakem principu kot prej omenjen sistem ročnega sadilnika.

Prvi traktorski sadilnik na svetu, tako imenovani Lavrih Field Planter, namenjen za velike njive in polja, lahko v eni uri posadi od 30.000 do 50.000 sadik. Predstavljen bo letos januarja na sejmu Agritech v Celju.

Sistem paperpot verižnih papirnatih lončkov je primeren za različne kulture, ne glede na to, ali je sadilnik ročni ali traktorski. Na voljo so različne širine celic oz. lončkov, s čimer se pridelovalec prilagaja posameznim rastlinam in njihovi končni rasti do pridelka. Na primer rukola rabi manj prostora kot glavnata solata.

Aleš je distributer za japonske verižne papirnate lončke za celotno Slovenijo, Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko, pravkar pa se dogovarja, da bi bil za celotno Evropo.

Ne sadijo pa vseh vrtnin v paperpot verižne lončke, pač pa plodovke, lubenice in kapusnice (brokoli, cvetača, zelje) sadijo na folije ali agrotekstil ter za te kulture uporabljajo paperpot papirnate neverižne lončke. Tudi zelenjave, kot je korenček, pastinak, korenski peteršilj in druge korenovke ne sejejo direktno v zemljo, pač pa za kaljenje oziroma vzgojo sadik uporabljajo sistem paperpot.

Direktne setve semen skorajda nimajo več, zato nimajo težav s kaljenjem, saj semena niso izpostavljena suši ali moči, zaradi česar seme v zemlji ni vzklilo. »Pri sistemu paperpot je klitje semen 100-odstotno, seveda ob predpogoju, da je seme kakovostno,« pravi Aleš Čadež. Pridelek zelenjave je na kmetiji večji, kar je tudi cilj Skupne kmetijske politike 2023–2027 in ukrepa IRP 19 Ekološko kmetovanje, katere namen je razvoj lokalnih trgov in predstavlja tržno priložnost za pridelovalce. Intervencija je pomembna z vidika naraščajočega povpraševanja po lokalno proizvedenih ekoloških proizvodih, saj je povpraševanje po ekoloških pridelkih zelenjave bistveno višje od ponudbe.

NARAVNO ZATIRANJE ŠKODLJIVCEV

Pri Čadeževih prepoznavanje in zaščita koristnih žuželk omogoča naravno zatiranje škodljivcev v njihovih posevkih. Nekatere žuželke delujejo kot plenilci, druge so bistvene za opraševanje, kar prispeva k biotski raznovrstnosti in zdravju rastlin. Vse to je cilj naravi prijaznega načina kmetovanja, kateremu je namenjena tudi ukrep IRP19 Ekološko kmetovanje, v katero je vključen Aleš Čadež. Spomni se, da je pred leti na papriki opazil veliko uši, istočasno pa tudi veliko gosenic, iz katerih so se razvile pikapolonice, ki so požrle vse uši in na papriki ni bilo več škodljivcev. V zadnjih letih so nabavili še nekaj družin čmrljev, ki so se razmnožili, zato nimajo nobenih težav z oplodnjo rastlin. Za miši in voluharje poskrbi mačka, za polže pa race, še pove Aleš, ki je prepričan, da za marsikaj poskrbi narava sama, zato ni potrebno preveč posegati vanjo.

V vasi Delnice imajo tudi neke vrste krožno gospodarstvo, v katerem sodeluje več kmetov, ki skupaj zbirajo gnoj goveda, konj, drobnice, kokoši in odpadke zelenjave, ga ustrezno kompostirajo in vsako pomlad porabijo za gnojenje svojih njiv.

50 VRST ZELENJAVE, VSAKE PO VEČ RAZLIČNIH SORT

Na zelenjadarski kmetiji Čadež preko leta pridelajo več kot 50 vrst zelenjave, vsake več sort, kar pomeni skupaj okrog 400 različnih sort. Vsako leto imajo na primer vsaj pet različnih sort paradižnika češnjevca, dve sorti pelatov, tri sorte debeloplodnega in dve sorti volovskega srca. Minulo sezono je v tunelih raslo 800 sadik paradižnika, ki so ga pobirali vse do novembra. Približno 20 različnih sort imajo običajno tudi paprike, ki jo v tunelih prav tako pobirajo vse do novembra. Vsaj 15 različnih sort je tudi solate, ki jo vse leto sadijo na 10 do 14 dni.

Dober pridelek Aleš pripisuje dobri pripravi zemlje. Ko z rotacijskim prekopalnikom gredico preorje na globino 35 do 38 cm, pripravi idealne pogoje za rast, kar omogočajo tudi papirnati lončki paperpot ter ustrezen sadilnik.

V poletnih mesecih so v tunelih predvsem plodovke, jeseni in pozimi ter vse do pomladi pa vse ostale vrtnine. Zdaj rastejo v tunelih redkvice, solata, špinača, radiči, rukola, ohrovti, cvetače, korenček, brokoli in še bi lahko naštevali. Glede na zelo veliko najrazličnejših sort zelenjave je vsaka v manjših količinah, kar sledi načinu prodaje končnim kupcem na tržnici v Škofji Loki in Kranju, nekaj pa je razvozijo lokalnim šolam in vrtcem ter gostilnam in restavracijam. Uredba o zelenem javnem naročanju, morajo šole in drugi javni vsaj približno 12 do 15 % hrane prihajati iz ekološke pridelave, zato je Aleš vključen v ukrep IRP19 Ekološko kmetovanje in si želi, da bi v prihodnje več zelenjave prodal še več lokalnim šolam in vrtcem ter drugim javnim zavodom.

Aleš je pričel zelenjavo pridelovati na majhni površini, danes pa jo ob pomoči družinskih članov prideluje na približno 4,5 hektarja, kar mu omogoča, da skrbi tudi za ustrezen kolobar. Zaveda se, da je ustrezen kolobar zelo pomemben za dober pridelek, zato tako na prostem kot v tunelih nekaj površin vsako leto nameni zasaditvi rastlin za zeleni podor. Seveda pa si želi, da bi v prihodnje najel ali kupil še dodatne površine in bi tako pridelavo še povečal.

Rastlinjaki oziroma tuneli tudi v hladnejših mesecih niso ogrevani, vendar je okrog njih več izvirov vode, ki se steka po zemlji in tako ogreva rastlinjak oziroma vzdržuje temperaturo, da tla ne pomrznejo, četudi je temperatura zraka rahlo pod 0 °Celzija.