Skupna kmetijska politika 2023-20207 v okviru ukrepa IRP 19 Ekološko kmetovanje podpira kmetijske prakse, ki zahtevajo minimalno uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Tako tradicionalne herbicide in kemikalije, ki ogrožajo podtalnico in puščajo ostanke v pridelkih, zamenjujejo napredne tehnologije. Med njimi izstopa uporaba električne energije, ki odpira pot do čistejše, varnejše in okolju prijaznejše pridelave hrane. Kako deluje zatiranje plevelov z električno energijo so proučevali v projektu, ki ga v nadaljevanju predstavlja Vesna Zalokar iz Kmetijsko godzarskega zavoda Celje

Pleveli pri zelenjavi ne kazijo le videza, ampak so največja ovira za dober pridelek. Ker zelenjadnice rastejo počasi, jih plevel hitro preraste in jim odvzame prostor, hranila, vodo ter svetlobo. Gosti sestoji plevela ustvarjajo vlažno mikroklimo, ki je idealna za razvoj glivičnih in bakterijskih bolezni. Poleg tega so pleveli vmesni gostitelji za škodljivce (npr. uši), ki na vrtnine prenašajo nevarne viruse. Močna zapleveljenost otežuje tudi vsakodnevno delo: ovira namakanje, strojno obdelavo in pobiranje pridelka, s primesmi pa slabša njegovo tržno kakovost.

IRP 19 Ekološko kmetovanje podpira naravi prijazen način kmetovanja, ki prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja nasploh.

Kako deluje zatiranje z elektriko? Uporaba elektrike v kmetijstvu zahteva veliko natančnost. Uspeh je odvisen od moči električnega sunka, hitrosti premikanja stroja in same vrste plevela. Trše, olesenele rastline ali gosti šopi so večji zalogaj. Metoda je najbolj učinkovita, ko je plevel že večji, saj je takrat stik lažji. Ključno pa je, da se naprava dotakne le plevela, saj bi v nasprotnem primeru poškodovala tudi kulturne rastline.

Ali je metoda varna za tla?

Logično vprašanje je, ali elektrika uničuje tudi koristne talne organizme. Deževniki in večje živali: Raziskave kažejo, da je vpliv nanje minimalen. Ta metoda je zanje pogosto varnejša kot težko strojno prekopavanje ali strupene kemikalije. Glede mikroorganizmov (bakterije in glive) znanost še nima enotnega odgovora. Nekatere študije kažejo, da jim elektrika ne škodi, druge so previdnejše, zato bodo potrebne še dodatne raziskave. Kljub temu trenutni podatki potrjujejo, da gre za eno najbolj obetavnih in naravi prijaznih metod prihodnosti, ki minimalno tvega zdravje ljudi in okolja.

Projekt »S pomočjo tehnologije olajšati nekoč fizično težko delo« pristopa k reševanju odstranjevanja plevelnih rastlin na inovativen način. Odstranjevanje plevelov se je že v preteklem letu vršilo na popolnoma ekološki način, z uporabo električne energije, brez uporabe kemičnih sredstev. Cilji projekta so izboljšanje kvalitete življenja, ozaveščanje prebivalcev o pomembnosti zdrave pridelave kmetijskih produktov – hrane, zmanjšati uporabo fitofarmacevtskih sredstev v pridelavi hrane. Projekt pa ni le tehnološki, temveč ima močno socialno noto, saj je njegov glavni poudarek aktivno vključevanje ranljivejših skupin prebivalstva. Preko skrbno zasnovanega sistema mentorstva in usposabljanja so udeleženci v letu 2025 pridobili dragocene praktične izkušnje in veščine, kar jim je omogočilo lažjo socialno vključenost in opolnomočenje.

Partnerji v projektu so: LAS SSD, Tomaž Škorjanc, KGZS – Zavod CE, Varstveno delovni center MUC, s.p. in Društvo AJDA Štajerska.

Poleg praktičnega dela na poljih je projekt ves čas prisoten tudi v širši javnosti. V avgustu 2025 je potekala na kmetiji Škorjanc delavnica, na kateri se je pridelovalcem zelenjave in ostali zainteresirani javnosti, predstavilo tehniko zatiranja plevelov z električno energijo. Delavnica je bila uspešna, saj je v udeležencih zbudila zanimanje, porajala nova vprašanja in ideje. S promocijo, pripravo kakovostnega fotovideo materiala ter objavo člankov želijo snovalci projekta ozaveščati o pomembnosti zdrave pridelave hrane in zmanjševanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev v našem okolju.

Projekt je sofinanciran v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 in pristopa LEADER/CLLD – Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost.