Med Lucijo in Sečo pri Portorožu je ravninska dolina zaselka Vinjole, po domače Vinjolska dolina, kjer se vse leto pridelujejo predvsem zelenjavo. Tudi v jesensko-zimskih mesecih je z glavne ceste lep pogled na urejene posevke cikorije, koromača, ohrovta, cvetače in različnih sort radiča. Med večjimi posevki je nekaj manjših njiv  kmetije Pincin, na kateri danes gospodari 25-letni Matej. Je eden redkih mladih, ki se je brez dolgega razmišljanja odločil, da bo nadaljeval delo svojih prednikov. Pridelavo zelenjave je razširil na vse leto in zasadil nova sadna drevesa, vse to pa s ciljem razvoja kmetijske dejavnosti.

S pridelavo sadja in zelenjave sta se ukvarjala že nono in nona. Matej se spominja, da je bil vedno ob nonotu, hodil je z njim od njive do njive, najraje pa je bil na traktorju. Ko je zrasel, mu je ves čas z velikim veseljem pomagal. Delo starih staršev sta nadaljevala tudi Matejeva starša Marino in Maja, ki sta zaslužna, da se je kmetija ohranjala, razvijala in posodabljala, kolikor se je dalo gleda na njeno majhnost. Matej ni niti malo razmišljal, da bi prekinil delo starih staršev in staršev, in se je pred dvema letoma odločil, da bo tradicionalno majhno kmetijo ne le ohranjal, pač pa je njegova želja, da bi jo razširil in bi mu pridelava zelenjave in sadja prinesla dovolj prihodka, da bi lahko od tega tudi živel.

Z Matejevim prevzemom so Pincinovi pridelavo zelenjave razširili na vso leto in v ta namen postavili tudi prvi rastlinjak.

Z očetom Marinom, oba sta mehanika, sta ob domačiji postavila majhen rastlinjak in letos v njem že poteka prva pridelava vrtnin. Matej še vedno trga bučke, in če bo vse po sreči, jih bo še do sredine decembra, saj imajo rastline še vedno cvetove. Kot pove mladi gospodar Matej, so imeli bučke vse od pomladi, zadnje so sadili v avgusta, ki glede na toplo jesen še vedno rodijo. Res pa je, da je sadil posebno sorto bučk, ki je bolj odporna. V rastlinjaku so v pomladnih in poletnih mesecih rasli še paprika, melancani, paradižnik pelati, solata in peteršilj. S pridelkom v rastlinjaku je bil Matej, kljub letošnji nasploh slabi letini zaradi veliko dežja in vlage, tudi zadovoljen.

Na prostem so letos na skupni površini približno dveh hektarjev njiv pridelali precej bučk, krompirja in drugih poletnih vrtnin, v jesenskem času pa poteka spravilo brokolija, cvetače, koromača, ki jim bodo sledili radiči.

MED TRTAMI ZA NAMIZNO GROZDJE RASTE POR

Matej izkoristi vsak košček rodovitne zemlje. Tako je v več kot 40 let star nasad trte za pridelavo namiznega grozdja zasadil por, ki ga bo začel pobirati sredi decembra. Nasproti raste nekaj sadik kivija, ki so v najboljših letinah dale tudi do 800 ali celo 1000 kilogramov kivija. Letos je kivija zaradi slabe letine zelo malo. Žal jim bodo ta del zemljišča odvzeli, ker naj bi ga potrebovali za izgradnjo hitre ceste Koper – Dragonja, a zaenkrat se to še ni začelo in zemljišče lahko do takrat še obdelujejo. Tako kot večina pridelovalcev na Obali imajo tudi Pincinovi vsa obdelovalna zemljišča v najemu od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.

V Sečovljah imajo tudi nasad češenj, nekaj jablan, hrušk ter majhen vinograd. Večino sadja in vinograd imajo za lastne potrebe, razen deset dreves češenj, ki dajo lep pridelek v prvih poletnih mesecih. Poleg tega imajo še oljčnik, v katerem je okrog 90 dreves. Ob normalnih letinah je olja več, medtem ko letos oljk niso niti pobirali. Na novo je Matej ob rastlinjaku zasadil 50 dreves mandarin, ki so že dale prve sladke sadeže.

Matejev cilj je dobiti še dva hektarja površin in kandidirati za sredstva za mladega prevzemnika.

SPRVA PRODAJA V MENZE, DANES LE ZADRUGI

Pred leti so vse pridelke, tako zelenjavo kot sadje, prodajali hotelom, restavracijam in menzam. Kasneje je Matejeva mama Maja hodila na tržnico v Koper in Lucijo, viške pa so prodali KZ Agraria. Danes mladi gospodar večino pridelkov proda Agrarii, nekaj pa tudi na domu. Matej je prepričan, da se bolj splača, da prodajo prepusti drugim, to je KZ Agraria, sam pa se posveti le pridelavi. Vesel je, da mu poleg staršev in none Lilijane z raznimi nasveti pomagajo tudi drugi pridelovalci, ki imajo več izkušenj. Veliko sodelujeta in si medsebojno pomagata z Mariom Perošo, strokovno pa mu pomagajo tudi sodelavci kmetijske zadruge.

V zadnjih letih je zaradi podnebnih sprememb več težav, kot jih je bilo pred leti. Vedno pogostejša so neurja s točo in vetrom, pozeba, suše, poplave, ki povzročajo več bolezni in škodljivcev na sadju in vrtninah, zaščitnih sredstev pa ni ali pa so neučinkovita. »20 stopinj Celzija konec novembra zagotovo ni ugodno za pridelavo jesensko-zimskih vrtnin,« pove Matej. »Letos je bila pridelava zelenjave zaradi obilice dežja zelo otežena. Več je bilo bolezni in škodljivcev, zaradi veliko dežja je bilo oteženo pobiranje, na nekatere njive se s traktorjem ni dalo, tudi za pripravo pridelka za trg je potrebnega več čiščenja in obrezovanja.

Mateja pri odločitvah podpirajo in mu pri delu pomagajo nona Lilijana, mama Maja in oče Marino ter dekle Elena, zagotovo pa je nad njegovo zavzetostjo za delo na kmetiji najbolj navdušen nono.

NAČRTI ZA RAZVOJ KMETIJE

Matej že dela načrte za novo pridelovalno sezono, ki jo bo spomladi začel s krompirjem. Ves čas razmišlja o pridobitvi novih pridelovalnih površin, tudi pokritih. Zaveda se, da je pridelava v rastlinjakih manj tvegana in ni povsem odvisna od vremena, zato je za pridelavo vrtnin nujna. Predvsem načrtuje postavitev enostavnih rastlinjakov, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje. Potrebuje pa tudi dodatna kmetijska zemljišča, saj jih zdaj nima dovolj  za pridobitev sredstev za ukrep mladega prevzemnika. Manjkata mu še dva hektarja površin.  Glede na to da na Obali, tudi v njegovi bližini, pridelovalci že opuščajo pridelavo, ker nimajo naslednikov, Matej upa, da bo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov v prihodnje ponudil zemljišča za najem in da jih bo v okviru razpisnih pogojev tudi pridobil.

Vedno več kupcev, ki pridejo po pridelke na dom, je pripravljenih za kakovostno domače sadje in zelenjavo tudi več plačati.