EU s skupno kmetijsko politiko in ukrepi za izvajanje le-te podira pridelavo hrane. Po drugi strani pa se soočamo z velikimi odpadki in zavržki hrane. V letu 2023 je pri nas v proizvodnji hrane nastalo precej več odpadne hrane kot leto prej, v trgovini z živili, gostinstvu in strežbi hrane ter gospodinjstvih pa skoraj enaka količina. 

Po statističnih podatkih se je zavrglo 164.803 ton hrane ali za 9 % več kot leto prej. Večino porasta gre pripisati večji količini odpadne hrane v dejavnosti proizvodnje hrane. Ta se je v primerjavi z letom prej podvojila, ker so bile zavržene večje količine snovi, neprimernih za uživanje ali predelavo. Nekoliko več odpadne hrane je nastalo tudi v trgovini z živili (za 7 %) in gospodinjstvih (za 2 %). Tudi v prejšnjem letu je največ odpadne hrane nastalo v gospodinjstvih (44 %). V gostinstvu in strežbi hrane se je zavrglo 34 % vse odpadne hrane, v proizvodnji hrane 13 %. Najmanj (9 %) hrane pa so je zavrgli v dejavnosti trgovine z živili. Delež užitnega dela v odpadni hrani se je po oceni SURS-a znižal za 3 odstotne točke in znašal 37 %.

Prebivalec Slovenije je v letu 2023 zavrgel povprečno 78 kg hrane.

TRI ČETRTINE HRANE PREDELANE V BIOPLINARNAH IN KOMPOSTARNAH

Večina odpadne hrane je bila predelana anaerobno v bioplinarnah (41 %) in aerobno v kompostarnah (34 %). V obratih za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov se je pred odlaganjem biološko stabiliziralo 22 % odpadne hrane. Nekaj manj kot 3 % celotne količine odpadne hrane pa je bilo obdelane po drugih načinih obdelave (npr. sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave).

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je letos aktivnosti ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani  (29. septembra) podkrepilo z video zgodbo o letnem bojnem načrtu slovenske družine za zmanjševanje odpadne hrane. Ob tem je je ministrica Mateja Čalušić povedala, da je uspešna implementacija in komunikacija strategije in akcijskega načrta za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano »Spoštujmo hrano, spoštujmo planet« ena ključnih prioritet ministrstva, saj verjamemo, da manj odpadne hrane na individualni in skupnostni ravni odločilno prispeva k zelenemu, trajnostnemu prehodu.

»Predlog na ravni EU je znižati količino odpadne hrane na prebivalca v trgovini na drobno, obratih prehrane in gospodinjstvih za 30 % do leta 2030 ter za 10 % v predelavi in proizvodnji,« je še povedala Čalušićeva in poudarila, da je za dosego rezultatov pomembna vključenost celotne verige od kmetov ter proizvajalcev in predelovalcev do javnih zavodov, trgovcev, gostincev in predvsem potrošnikov.

STRATEGIJA IN AKCIJSKI NAČRT ZA MANJ ODPADNE HRANE

Ministrstvo se sicer že več let aktivno ukvarja z zmanjšanjem odpadne hrane. Kot je povedala Generalna direktorica Direktorata za hrano in ribištvo je bil pomemben korak narejen leta 2021: »Zavzemamo se, da bi si celotna veriga preskrbe s hrano prizadevala za manj izgub hrane in odpadne hrane. Zato smo leta 2021 skupaj z vsemi deležniki v verigi preskrbe s hrano pripravili strategijo in akcijski načrt, ki z različnimi ukrepi spodbujata vse deležnike v celotni verigi k manj izgubam hrane in odpadne hrane.«

Leta 2021 je Vlada RS sprejela Strategijo za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano
» SPOŠTUJMO HRANO –SPOŠTUJMO PLANET«, ki vključuje ukrepe za dosego njenih ciljev strategije.

Z letošnjo video zgodbo se želi še bolj približati ciljni javnosti: »Z video zgodbo Spoštuj hrano, spoštuj planet – zavrzi manj« želimo brez moraliziranja in na simpatičen način jasno pokazati, kako lahko preprosto zavržemo manj, ostanke pa z nekaj domišljije predelamo v čisto nove jedi. Posameznike in gospodinjstva želimo spodbuditi k odgovornejšemu ravnanju s hrano in zmanjšanju količin odpadne hrane, pri čemer smo z glasbo in zgodbo načrtno nagovorili mlajše generacije, ki igrajo ključno vlogo pri spreminjanju potrošniških navad.« je poudarila predstavnica Direktorata za hrano in ribištvo Tadeja Kvas Majer.

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2015 sprejela cilje trajnostnega razvoja, med katerimi je tudi trajnostni razvojni cilj (angleško Sustainable Development Goal – SDG),: »Do leta 2030 na svetovni ravni prepoloviti količino odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige, skupaj z izgubami po spravilu pridelka.

Na predstavitvi video zgodbe je kot osrednja govornica svoje razmisleke o hrani kot družbenem fenomenu podala tudi filozofinja in sociloginja Dr. Renata Salecl: »Hrana v sodobnem času, ko kot posamezniki pogosto nimamo veliko nadzora nad globalnim dogajanjem, predstavlja mehanizem nadzora nad telesom in življenjem. Hrana je povezana z raznimi čustvi in še posebej s tesnobo. Bolj ko se bomo zavedali svojih iracionalnih teženj in razlogov za prekomerno kopičenje in posledično pridelavo odpadne hrane, večkrat bomo lahko izbrali drugo pot in zavrgli manj.«

Po ocenah je okoli 10 odstotkov hrane v EU zavržene, istočasno pa si več kot 37 milijonov ljudi v EU vsak drugi dan ne more privoščiti kakovostnega obroka. Zmanjšanje količine zavržene in izgubljene hrane sta dva izmed glavnih ciljev EU za doseganje krožnega gospodarstva do leta 2050, kar vključujejo tudi SKP 2023-2027 z vsemi svojimi ukrepi.