Okoli štiristo predstavnikov sredozemskih držav se je zbralo v Portorožu, na 23. zasedanju držav pogodbenic Barcelonske konvencije – Konference za Sredozemlje COP 23, med njimi več kot polovica visokih predstavnikov 21 držav Sredozemlja. V imenu Slovenije, kot nove predsedujoče konvenciji, je zbrane delegate uvodoma nagovorila državna sekretarka Maša Kociper.

O enakih temah, kot predstavniki celega sveta trenutno razpravljajo v Dubaju na podnebni konferenci, se tudi tukaj, v Portorožu, osredotočajo na naše Sredozemlje, pri čemer je potreben tako globalen kot tudi medgeneracijski pogled na situacijo, je poudarila državna sekretarka Maša Kociper. Pri tem je izpostavila pomen portoroške ministrske deklaracije, ki jo bodo pogodbenice sprejemale na tem zasedanju, in s katero se bodo države zavzele za ukrepe hitrejšega zelenega prehoda in za investiranje v vodno, podnebno, prehransko in energetsko bolj varno prihodnost, kar vključuje tudi Skupna kmetijska politika za obdobje 2023-2027  (SKP 2023-2027).  »Prepričani smo, da bodo ministri držav članic konvencije naredili vse, da se odločitve, zapisane v deklaracijo, prelijejo v konkretna dejanja. Eden od načinov, da to zagotovimo, je tudi ta, da je v proces priprave vključena strokovna javnost.«

Slovenija, ki gosti tokratno zasedanje in prevzema dveletno predsedovanje, je z izbranim sloganom »Zeleni prehod v Sredozemlju: od odločitev k dejanjem« poudarila prav prehod k dejanjem; za dosego trajnostnega razvoja Sredozemlja in za zeleni prehod v praksi. In, kot je poudarila Kociprova, se moramo za zagotovitev trajnostne prihodnosti Sredozemlja resnično zavedati pomembnosti skupnega delovanja ter sodelovanja med organizacijami. »Če se želimo izogniti uničujoči nevihti in pluti z blagimi vetrovi trajnostnega razvoja in zelenega prehoda, moramo vsekakor preiti od odločitev k dejanjem; tako kot naš slogan – in mlade generacije – zahtevajo od nas.«

Na konferenci, ki v Portorožu poteka do petka, 8. decembra 2023, bodo aktivno sodelovali ne le visoki predstavniki vlad držav pogodbenic Barcelonske konvencije, ampak tudi predstavniki strokovno-znanstvenih institucij, nevladnih organizacij in predstavniki mladih. Poleg zasedanja pogodbenic in ministrskega zasedanja, ki bo v četrtek, 7. decembra 2023, so vsak dan na sporedu tudi stranski dogodki.

SLOVENIJA ZA OBALNO IN MORSKO BIOTSKO PESTROST

Na enem od stranskih dogodkov o čezmejnem sodelovanju od izvira do morja – Donava, Sredozemsko morje in Črno morje – z naslovom Best Practices of Cooperation so bile predstavljene pobude in predlogi za aktivno sodelovanje vseh treh regij. Rdeča nit je bila – tako kot je slogan predsedovanja – premik od odločitev k dejanjem. Izpostavljena je bila nujnost izmenjave podatkov monitoringa, preprečevanja in odstranjevanja odpadkov na morju ter skupnega cilja zmanjševanja posledic podnebnih sprememb v vseh treh regijah. V razpravi sta bili izpostavljeni dve ključni akciji: potreba po vzpostavitvi sistema za zgodnje opozorilo pred nevarnostjo onesnaženja voda za kemične in druge nevarne snovi (angleško Early Warning System) in vzpostavitev skupnega regionalnega načrta o čezmejnem sodelovanju med državami v primeru velikih nesreč, saj v primeru razlitja nevarnih snovi, te pridejo tudi do morskega okolja.

Slovenija si kot pogodbenica prizadeva za uveljavljanje ekosistemskega pristopa pri načrtovanju razvoja s krepitvijo pomena modrih in zelenih koridorjev pri prostorskem načrtovanju in upravljanju za ohranjanje obalne in morske biotske raznovrstnosti ter ekosistemskih storitev.

Dr. Mitja Bricelj iz Ministrstva za naravne vire in prostor, nacionalni koordinator Barcelonske konvencije je predstavil pomembnost upoštevanja modrih (reke, morja) in zelenih (obala, gozdovi) koridorjev pri prostorskem načrtovanju. V razpravi so se sodelujoči strinjali, da prihodnost modrega gospodarstva temelji na upoštevanju modre in zelene infrastrukture. Pri tem pa je v načrtovanje in odločanje nujno vključevanje lokalnih skupnosti, znanosti in mladih.

REGIONALNI CENTER ZA PODNEBNE SPREMEMBE

Države pogodbenice so na zasedanju soglasno podprle ustanovitev novega regionalnega centra za podnebne spremembe, ki ga bo gostila Turčija in bo predvidoma začel z delovanjem leta 2025. Gre za pomembno dejanje na regionalni ravni za učinkovito izvajanje globalnih zavez v boju proti podnebnim spremembam. Slovenija je kot gostiteljica Konference za Sredozemlje – COP 23 ponosna, da intenzivno delo na zasedanju pogodbenic Barcelonske konvencije v Portorožu prispeva k uspešnemu zasledovanju glavnega slogana konference: »Zeleni prehod v Sredozemlju: od odločitev k dejanjem«.

PORTOROŠKA DEKLARACIJA

Države so uskladile tudi vsebino Portoroške deklaracije. S sprejemom Portoroške deklaracije se bodo države zavzele za ukrepe hitrejšega zelenega prehoda in za investiranje v vodno, podnebno, prehransko in energetsko bolj varno prihodnost. Pogajanja o vsebini Portoroške deklaracije vodi Slovenija že več tednov, prva dva dni zasedanja pa je potekal še intenzivni zaključek pogajanj, ki jih je v imenu Slovenije vodila dr. Nataša Bratina, v. d. generalne direktorice Direktorata za prostor in graditev iz Ministrstva za naravne vire in prostor.

Sprejeta deklaracija bo predstavljala okvir programa dela v naslednjem dvoletnem obdobju, ko Barcelonski konvenciji predseduje Slovenija.

Glavni poudarki Portoroške deklaracije:
Izvajanje zavez globalnih sporazumov s področja biotske raznovrstnosti, podnebnih sprememb in onesnaževanja na regionalni ravni v Sredozemlju.
Spodbujanje medregionalnega in čezmejnega sodelovanja na področju upravljanja voda in morja na osnovi pristopa »od izvira do morja«.
Povezava upravljanja porečij, obale in morja z upoštevanjem ekosistemskega pristopa pri načrtovanju rab voda in vodnih virov.
Prilagoditev na podnebne spremembe.
Preprečevanje onesnaževanja in nastanka odpadkov (s poudarkom na plastiki), skladno z globalnimi in regionalnimi zavezami.
Aktivno vključevanje mladih in spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja.