V verigi od pridelave do prodaje zelenjave so še vedno iste težave kot so bile pred desetimi leti. Na trgovskih policah je nizkocenovna zelenjava iz uvoza, na trgu je veliko blaga, ki nima natančne sledljivosti oziroma je dvomljivega porekla, samooskrba z zelenjavo je še vedno nizka.

Ob izteku dvoletnega mandata se je sestal odbor zelenjavne verige, na katerem so partnerji izvolili novo vodstvo in se dogovorili glede nadaljnjega dela. Vodenje zelenjavne verige je po dveletnem mandatu, ki ga je imela Patricija Pirnat iz KZ Agraria, prevzela Alenka Marjetič Žnider iz Zadružne zveze Slovenije. Njena namestnica ostaja Marjetka Lapan iz Engrotuša. Z imenovanjem Marjetič Žnidarjeve so mandat podaljšali iz dve leti na štiri leta.

Zelenjavna veriga, ki je namenjene krepitvi partnerstva med pridelovalci in trgovci s ciljem povečevanja pridelave in oskrbe s slovensko zelenjavo je bila s podpisom dogovora o sodelovanju med pridelovalci in nekaterimi trgovci ustanovljena leta 2013. Podpisniki so bili Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Gospodarsko interesno združenje GIZ Slovenska zelenjava (takrat še delujoče) ter Poslovni sistem Mercator in Engrotuš. Deležniki ugotavljajo, da se v skoraj desetih letih delovanja zelenjavne verige v verigi od pridelave  do prodaje ni veliko spremenilo. Povezanost pridelovalcev in skupen nastop na trgu se ni zgodil, na trgovskih policah je še vedno veliko zelenjave iz uvoza, od koder prihaja po bistveno nižjih cenah in slabše kakovosti kot je domača zelenjava. Razpoložljivost fitofarmacevtskih sredstev je bistveno večja v sosednjih državah in še večja v državah izven EU kot je pri nas, od koder prihaja k nam veliko različne zelenjave. Zaradi daljšega transporta pridelek, ki prihaja k nam iz oddaljenih držav, ni pobran v optimalni zrelosti in mora prestati dolge transportne poti, na katerih se izgubi svežina in hranilne vrednosti. Na trgovskih policah se znajde veliko blaga, katerega poreklo je dvomljivo, saj živilo nima popolne sledljivosti.

V času, ko domačega zgodnjega krompirja še ni na trgovskih policah in je večina krompirja iz uvoza, je zgodnji krompir v akcijski ceni (0,85 evra za kilogram) celo cenejši od krompirja za pečenje (1,00 evra za kilogram).  

AKCIJSKE CENE ZGODNJIH PRIDELKOV IZ UVOZA

Predvsem letos se iz uvoza zaradi dobre letine pojavljajo pridelki po bistveno nižjih cenah in trgovci že pred začetkom sezone, ko naših pridelkov še ni na trgu, ponujajo pridelke po akcijskih cenah. Tako se dogaja pri zgodnjem krompirju, bučkah, kumarah in drugi zelenjavi. Zaradi pritiska iz uvoza domači pridelovalci ne dosežejo višjih cen niti pri zgodnjih pridelkih, zelo hitro se prodaja ustavi oziroma naročila s strani trgovcev niso takšna kot bi si želeli tudi za majhne količine domačih pridelkov. Prvi zgodnji krompir kopljejo le še na Primorskem, Dolenjci, Štajerci in Gorenjci ga bodo začeli kopati šele junija, medtem ko je cena že padla in tudi prodaja je slaba, na trgovskih policah pa akcijska cena zgodnjega krompirja iz uvoza, ki je nižja od starega krompirja. Prav tako pridelovalcem že ostaja pomladna krhkolistna solata, ki so jo slovenski pridelovalci začeli prodajati že v marcu. Iz prvotne 1,40 evra je padla na evro ali še manj, količine naročil pa so nizke in pridelovalcem ostaja optimalno zrele rozete na njivah.

Partnerji v verigi so se strinjali, da jih je v zadnjih dveh letih pozabila tudi država, saj se ne najdejo v Strateškem načrtu novega programskega obdobja. Proizvodno vezanih plačil za rastlinsko pridelavo ne bo več, manj bo investicij namenjenih pridelavi zelenjave in več opuščanj pridelave.