Pridelava in predelava zelišč predstavlja eno izmed vse bolj prepoznavnih in perspektivnih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Zeliščarstvo je zelo pogosto povezano tudi z ekološkim kmetovanjem, kar v okviru SKP 2023-2027 podpira ukrep IRP 19 Ekološko kmetovanje.

Kot pravi Vanesa Žderić, svetovalka za dopolnilno dejavnost in kmečko družino pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor zeliščarstvo omogoča kmetijam diverzifikacijo dejavnosti, dodaten vir dohodka ter večjo odpornost na tržne in podnebne spremembe, hkrati pa pomembno prispeva k razvoju podeželja in ohranjanju kulturne krajine. Slednje v okviru SKP 2023-2027 podpira ukrep IRP 19 Ekološko kmetovanje, ki spodbuja kmetijska gospodarstva za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja, kar prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja nasploh. Zaradi naravnega načina pridelave, brez uporabe sintetičnih fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil, je pridelava zelišč na kmetijah pogosto v vključena v ekološki način kmetovanja. Ekološki certifikat kmetijam omogoča večjo prepoznavnost, višjo dodano vrednost izdelkov ter hkrati dostop do posebnih podpor in razvojnih spodbud.

IRP 19 Ekološko kmetovanje je pomembna tudi z vidika naraščajočega povpraševanja po lokalno proizvedenih ekoloških proizvodih. V Sloveniji je povpraševanje bistveno višje od ponudbe, zaradi tega je preusmeritev v ekološko kmetovanje pomembna za razvoj lokalnih trgov.

Kot primer dobre prakse v Sloveniji Žderičeva izpostavlja kmetijo, ki je iz osnovne pridelave zelišč razvila prepoznavno linijo ekoloških zeliščnih čajev, tinktur in naravne kozmetike. Z združevanjem tradicionalnega znanja, sodobnih postopkov sušenja in predelave ter premišljenega trženja so ustvarili uspešno dopolnilno dejavnost, ki vključuje tudi delavnice, turistične obiske in sodelovanje z lokalnimi ponudniki. Ključno vlogo pri razvoju je imela strokovna podpora svetovalne službe, zlasti pri urejanju zakonodajnih zahtev in tehnoloških rešitev.

DEJAVNOST, KI POVEZUJE TRADICIJO

Razvoj zeliščarstva kot dopolnilne dejavnosti na kmetijah pomembno prispeva k ohranjanju podeželja, oživljanju manjših kmetij ter prenosu znanja med generacijami. Gre za dejavnost, ki povezuje tradicijo, sodobna znanja in inovativne pristope ter ponuja številne priložnosti za trajnostni razvoj kmetij.

Dopolnilna dejavnost na področju zelišč obsega širok spekter aktivnosti. Med osnovne sodijo pridelava svežih in sušenih zelišč, vzgoja sadik ter predelava v čaje, tinkture, sirupe, mazila, hidrolate, eterična olja in začimbne mešanice. V zadnjih letih se vse pogosteje razvijajo tudi izdelki za kozmetiko, naravno nego in kulinariko, kar odpira nove tržne priložnosti in omogoča nagovarjanje različnih ciljnih skupin potrošnikov. Zeliščni izdelki so vse bolj prisotni tudi v darilnih programih, turizmu in specializiranih trgovinah z lokalnimi izdelki.

Za uspešen razvoj dopolnilne dejavnosti zeliščarstva je ključna premišljena zasnova. Pomembni so izbira primernih zeliščnih vrst glede na rastišče, podnebne razmere in tržne možnosti, ustrezna tehnologija pridelave ter znanje o pravilnem času in načinu spravila. Enako pomembna je predelava, ki mora potekati v skladu z veljavno zakonodajo, higienskimi zahtevami in načeli sledljivosti, zlasti pri izdelkih, namenjenih prehrani ali neposredni prodaji potrošnikom. Kmetije morajo zagotoviti ustrezne prostore, vzpostaviti sistem HACCP ter pravilno označevati izdelke skladno z zakonodajo o živilih ali kozmetičnih izdelkih.

PRIDELAVA ZELIŠČ JE LE ENA OD DEJAVNOSTI NA KMETIJI

Zeliščarstvo se pogosto povezuje tudi z drugimi dejavnostmi na kmetiji, kot so turizem na podeželju, izobraževalne delavnice, degustacije, tematski dnevi ter programi za vrtce in šole. Takšen celostni pristop povečuje dodano vrednost izdelkov, krepi prepoznavnost kmetije ter poglablja odnos med pridelovalcem in potrošnikom. Zelišča so pogosto tudi nosilec zgodbe o prostoru, tradiciji in načinu življenja na podeželju. Pomembno vlogo pri razvoju dopolnilnih dejavnosti na področju zelišč ima strokovno svetovanje. Kmetije potrebujejo podporo pri registraciji dopolnilne dejavnosti, izbiri ustreznih tehnoloških postopkov, pripravi dokumentacije, označevanju izdelkov, vodenju evidenc ter pri trženju. Svetovalna služba KGZS kmetijam stoji ob strani skozi celoten proces – od začetne ideje in presoje izvedljivosti do vzpostavitve stabilne, zakonite in ekonomsko vzdržne dejavnosti.

Kmetom so na KGZS vedno na voljo za strokovno svetovanje, podporo in spremljanje na poti razvoja dopolnilnih dejavnosti, je še zaključila Vanesa Žderić.